input
stringlengths 6
28.8k
⌀ | output
stringlengths 3
1.38k
| instruction
stringclasses 3
values | text
stringlengths 396
29.4k
|
|---|---|---|---|
Promet nekoliko zgoščen
Ponekod po zahodni Sloveniji so zaradi padavin ceste že mokre - pazljivo!
Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je gost promet z zastoji na cesti od Izole ter od Dragonje proti Kopru.
Nekaj gneče se pojavlja tudi na mejnih prehodih. Na prehodih Dragonja osebna vozila pri vstopu v državo čakajo do 20 minut, na Obrežju 20 minut in Gruškovju 15 minut.
Več gneče v nedeljo
Več gneče na cestah in na mejnih prehodih lahko pričakujemo prihodnjo v nedeljo, 1. maja, saj se takrat zaključujejo prvomajski prazniki in šolske počitnice.
Da ne bi po nepotrebnem stali v kolonah, pred odhodom na pot preverite, kakšne so razmere na cestah. To lahko storite na tudi našem mobilnem portalu m.zurnal24.si, na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste (www.promet.si) in na telefonski številki 1970. | Čeprav bodo številni velikonočne praznike združili s prvomajskim oddihom, je na cestah pred jutrišnjim delovnim dnem vseeno nekoliko povečan promet. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Promet nekoliko zgoščen
Ponekod po zahodni Sloveniji so zaradi padavin ceste že mokre - pazljivo!
Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je gost promet z zastoji na cesti od Izole ter od Dragonje proti Kopru.
Nekaj gneče se pojavlja tudi na mejnih prehodih. Na prehodih Dragonja osebna vozila pri vstopu v državo čakajo do 20 minut, na Obrežju 20 minut in Gruškovju 15 minut.
Več gneče v nedeljo
Več gneče na cestah in na mejnih prehodih lahko pričakujemo prihodnjo v nedeljo, 1. maja, saj se takrat zaključujejo prvomajski prazniki in šolske počitnice.
Da ne bi po nepotrebnem stali v kolonah, pred odhodom na pot preverite, kakšne so razmere na cestah. To lahko storite na tudi našem mobilnem portalu m.zurnal24.si, na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste (www.promet.si) in na telefonski številki 1970.
### Odziv:
Čeprav bodo številni velikonočne praznike združili s prvomajskim oddihom, je na cestah pred jutrišnjim delovnim dnem vseeno nekoliko povečan promet. |
Prihaja Šus Eurofitness
Šus Eurofitness je koncept, kjer enotna mesečna članarina vključuje vse - od skupinskih vadb in fitnesa do uporabe bazena. Cena bo od 50 evrov na mesec, tako da bo ponudba dostopna širšim množicam, je povedal Toni Llop, direktor katalonskega podjetja UBAE fitnes, ki odpira športni center skupaj s Športno unijo Slovenije (Šus). Projekt bodo začeli v Športni hiši Ilirija, odprtje pa napovedujejo na začetku novembra.
Vadba sledi trendom
Za vadbo bo skrbel strokovno usposobljen kader, ki ga bomo izobraževali v Barceloni, kjer trenutno deluje že 11 tovrstnih športnih centrov, je povedal novi direktor Športne hiše Ilirija Gregor Pečovnik in dodal, da prihodnje leto načrtujejo širjenje centra z bazenom in centrom dobrega počutja.
Vadbeni programi bodo sledili svetovnim trendom, saj imajo Katalonci na tem področju ogromno izkušenj. V Barceloni so namreč navzoči že 20 let, pravi predsednik Šusa Miro Ukmar.
Vstop na prstni odtis
Tehnologija. Za dokazovanje članstva v športnem centru bo skrbela visoka tehnologija. Vstop bo namreč omogočen le na prstni odtis in z osebnim geslom.
Vrata se bodo odprla le pri ujemanju odtisa in gesla. Tako se bomo izognili uporabi članskih izkaznic, poleg tega pa se bodo s posebnim programom zbirale informacije o vadbi posameznika, ki bo tako lahko spremljal svoj napredek, je povedal izvršni direktor Šusa Rado Cvetek.
Sodelovanje. Zanimivo je tudi to, da bodo sistemi med seboj povezani. To pomeni, da bodo slovenski člani Šus Eurofitnessa lahko uporabljali storitve v centrih v Barceloni in tudi obratno. | Novost. V Slovenijo prihaja nov koncept športnega centra. Odprtje jeseni. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Prihaja Šus Eurofitness
Šus Eurofitness je koncept, kjer enotna mesečna članarina vključuje vse - od skupinskih vadb in fitnesa do uporabe bazena. Cena bo od 50 evrov na mesec, tako da bo ponudba dostopna širšim množicam, je povedal Toni Llop, direktor katalonskega podjetja UBAE fitnes, ki odpira športni center skupaj s Športno unijo Slovenije (Šus). Projekt bodo začeli v Športni hiši Ilirija, odprtje pa napovedujejo na začetku novembra.
Vadba sledi trendom
Za vadbo bo skrbel strokovno usposobljen kader, ki ga bomo izobraževali v Barceloni, kjer trenutno deluje že 11 tovrstnih športnih centrov, je povedal novi direktor Športne hiše Ilirija Gregor Pečovnik in dodal, da prihodnje leto načrtujejo širjenje centra z bazenom in centrom dobrega počutja.
Vadbeni programi bodo sledili svetovnim trendom, saj imajo Katalonci na tem področju ogromno izkušenj. V Barceloni so namreč navzoči že 20 let, pravi predsednik Šusa Miro Ukmar.
Vstop na prstni odtis
Tehnologija. Za dokazovanje članstva v športnem centru bo skrbela visoka tehnologija. Vstop bo namreč omogočen le na prstni odtis in z osebnim geslom.
Vrata se bodo odprla le pri ujemanju odtisa in gesla. Tako se bomo izognili uporabi članskih izkaznic, poleg tega pa se bodo s posebnim programom zbirale informacije o vadbi posameznika, ki bo tako lahko spremljal svoj napredek, je povedal izvršni direktor Šusa Rado Cvetek.
Sodelovanje. Zanimivo je tudi to, da bodo sistemi med seboj povezani. To pomeni, da bodo slovenski člani Šus Eurofitnessa lahko uporabljali storitve v centrih v Barceloni in tudi obratno.
### Odziv:
Novost. V Slovenijo prihaja nov koncept športnega centra. Odprtje jeseni. |
Kurdi ilegalno v Slovenijo
Vsi trije so pripadniki kurdske manjšine, z letalom slovenskega prevoznika so pripotovali iz turškega Istanbula.
Največ zlorabljalo Albanci in Sirijci
Brniški policisti so v prvi polovili letošnjega leta obravnavali 102 zlorabi dokumentov. Največ je bilo zlorab turških, grških in albanskih dokumentov. Dokumente so največkrat zlorabili državljani Albanije in Sirije. Do avgusta letos so brniški policisti obravnavali še 70 prosilcev za mednarodno zaščito, lani v istem obdobju 62. Cilj tujcev je bil največkrat Nemčija, Skandinavija in Francija.
Med razgovorom so ugotovili, da je trojica s pomočjo različnih prevoznih sredstev v začetku avgusta prestopila mejo med Irakom in Sirijo, nato pa peš večkrat poskušala prečkati mejo s Turčijo. "Po več neuspelih poskusih so mejo po približno tednu dni vendarle prečkali in se potem z avtobusom odpravili do Istanbula, ker so za 25.000 dolarjev kupili dokumente in letalske vozovnice, s katerimi so pripotovali v Slovenijo,“ pojasnjujejo na Policijski upravi Kranj.
Policisti so tujce obravnavali zaradi ponarejanja listin, o kaznivem dejanju so s kazensko ovadbo obvestili kranjsko okrožno državno tožilstvo, po zbranih obvestilih pa so jih prepeljali v azilni dom.
Zaprosili so za mednarodno zaščito. Za tovrstno zaščito ali azil lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan, zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Zaprosi lahko tudi tisti, ki meni, da bi bilo ob vrnitvi v matično državo njegovo življenje ogroženo, da bi bil izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. | Na brniškem letališču so policisti obravnavali enega Sirijca in dva Iračana, ki so za prestop meje uporabili ponarejene češke potne liste. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Kurdi ilegalno v Slovenijo
Vsi trije so pripadniki kurdske manjšine, z letalom slovenskega prevoznika so pripotovali iz turškega Istanbula.
Največ zlorabljalo Albanci in Sirijci
Brniški policisti so v prvi polovili letošnjega leta obravnavali 102 zlorabi dokumentov. Največ je bilo zlorab turških, grških in albanskih dokumentov. Dokumente so največkrat zlorabili državljani Albanije in Sirije. Do avgusta letos so brniški policisti obravnavali še 70 prosilcev za mednarodno zaščito, lani v istem obdobju 62. Cilj tujcev je bil največkrat Nemčija, Skandinavija in Francija.
Med razgovorom so ugotovili, da je trojica s pomočjo različnih prevoznih sredstev v začetku avgusta prestopila mejo med Irakom in Sirijo, nato pa peš večkrat poskušala prečkati mejo s Turčijo. "Po več neuspelih poskusih so mejo po približno tednu dni vendarle prečkali in se potem z avtobusom odpravili do Istanbula, ker so za 25.000 dolarjev kupili dokumente in letalske vozovnice, s katerimi so pripotovali v Slovenijo,“ pojasnjujejo na Policijski upravi Kranj.
Policisti so tujce obravnavali zaradi ponarejanja listin, o kaznivem dejanju so s kazensko ovadbo obvestili kranjsko okrožno državno tožilstvo, po zbranih obvestilih pa so jih prepeljali v azilni dom.
Zaprosili so za mednarodno zaščito. Za tovrstno zaščito ali azil lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan, zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Zaprosi lahko tudi tisti, ki meni, da bi bilo ob vrnitvi v matično državo njegovo življenje ogroženo, da bi bil izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.
### Odziv:
Na brniškem letališču so policisti obravnavali enega Sirijca in dva Iračana, ki so za prestop meje uporabili ponarejene češke potne liste. |
Nad slabo prodajo z oljčno osmico
Zadnja leta prodaja domačega oljčnega olja – zaradi uvoza cenejšega in včasih tudi manj kakovostnega iz drugih držav – upada, zato si je Alberto Pucer, arhivar v piranskem arhivu, zgodovinar in tudi borec za kulinarično istrsko dediščino, omislil oljčno osmico. V njej bi lahko kmetje, pridelovalci oljčnega olja, tega po vzoru vinskih osmic točili in prodajali osem dni.
Osmica je posebna oblika prodaje, ki omogoča, da kmet vinogradnik na svoji kmetiji (v kleti) osem dni prodaja presežek vina zadnjega leta brez davka, zraven pa domačo hrano. Pravica do osmic je zelo stara – izvirala naj bi iz 16. stoletja, iz časov nemškega cesarja Karla Velikega.
Zraven pa kruh z olivami
Pucer predlaga, da bi kmetje ob olju ponudili domači kruh z olivami, vložene in nasoljene olive, pečen krompir in drugo. Kraj osmice bi označevali šopi oljčnih vej.
Njegova zamisel bo predstavljena zadnji konec tedna aprila v Padni v sklopu dnevov oljčnega olja in blitve, ki jih pripravljajo s portoroškim turističnim združenjem. | Alberto Pucer. Omislil si je način, kako bi pridelovalci olja brez davka prodajali presežek prejšnjega leta. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Nad slabo prodajo z oljčno osmico
Zadnja leta prodaja domačega oljčnega olja – zaradi uvoza cenejšega in včasih tudi manj kakovostnega iz drugih držav – upada, zato si je Alberto Pucer, arhivar v piranskem arhivu, zgodovinar in tudi borec za kulinarično istrsko dediščino, omislil oljčno osmico. V njej bi lahko kmetje, pridelovalci oljčnega olja, tega po vzoru vinskih osmic točili in prodajali osem dni.
Osmica je posebna oblika prodaje, ki omogoča, da kmet vinogradnik na svoji kmetiji (v kleti) osem dni prodaja presežek vina zadnjega leta brez davka, zraven pa domačo hrano. Pravica do osmic je zelo stara – izvirala naj bi iz 16. stoletja, iz časov nemškega cesarja Karla Velikega.
Zraven pa kruh z olivami
Pucer predlaga, da bi kmetje ob olju ponudili domači kruh z olivami, vložene in nasoljene olive, pečen krompir in drugo. Kraj osmice bi označevali šopi oljčnih vej.
Njegova zamisel bo predstavljena zadnji konec tedna aprila v Padni v sklopu dnevov oljčnega olja in blitve, ki jih pripravljajo s portoroškim turističnim združenjem.
### Odziv:
Alberto Pucer. Omislil si je način, kako bi pridelovalci olja brez davka prodajali presežek prejšnjega leta. |
Rešitve še iščejo
Usklajevanja kmetijskega ministrstva in občine glede spremembe namembnosti zemljišča, potrebnega za gradnjo druge etape črnomaljske obvoznice, še niso prinesla konkretnih dogovorov. "Nismo še našli rešitve. Usklajevanja bodo morala še potekati," je povedal Vinko Kunič z oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora v Občini Črnomelj.
Prvo etapo obvoznice so za promet odprli leta 2008. Da bodo lahko začeli graditi drugo etapo, za katero imajo na republiški direkciji za ceste že zagotovljenih šest milijonov evrov, pa mora kmetijsko ministrstvo v občinskem prostorskem načrtu dovoliti spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno. A to s tem predlogom za zdaj ne soglaša. | Obvoznica. Kmetijsko ministrstvo (še) ni dalo soglasja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Rešitve še iščejo
Usklajevanja kmetijskega ministrstva in občine glede spremembe namembnosti zemljišča, potrebnega za gradnjo druge etape črnomaljske obvoznice, še niso prinesla konkretnih dogovorov. "Nismo še našli rešitve. Usklajevanja bodo morala še potekati," je povedal Vinko Kunič z oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora v Občini Črnomelj.
Prvo etapo obvoznice so za promet odprli leta 2008. Da bodo lahko začeli graditi drugo etapo, za katero imajo na republiški direkciji za ceste že zagotovljenih šest milijonov evrov, pa mora kmetijsko ministrstvo v občinskem prostorskem načrtu dovoliti spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno. A to s tem predlogom za zdaj ne soglaša.
### Odziv:
Obvoznica. Kmetijsko ministrstvo (še) ni dalo soglasja. |
V Železnikih škode za vsaj 60 milijonov evrov
Vodna ujma, ki je pred enim tednom opustošila zgornjo Selško dolino, je na prometni infrastrukturi,vodovodih, stanovanjskih hišah in javnih objektih glede na prve ocene povzročila za kar 58 milijonov evrov gmotne škode. V to pa še ni vštetih več kot 15 milijonov evrov škode v velikih podjetjih v Železnikih. Natanko teden pokatastrofi se življenje v Železnikih predvsem ob pomoči številnih ljudi, ki so v nesreči priskočilina pomoč, sicer vrača v stare tirnice.
V poplavah v Železnikih ogrožena skoraj polovica ljudi
Od 7000 prebivalcev, kolikor jih živi v občini Železniki, je bilo v poplavahneposredno ogroženih okoli 3000 ljudi. 200 objektov je bilo večinoma ali delno uničenih, približno20 gospodinjstev pa je ostalo popolnoma brez vsega. Medtem ko razen petih objektov, ki jih boverjetno treba temeljito sanirati, drugi objekti s statičnega vidika niso poškodovani, uničena paje oprema, saj je voda vdrla skozi vrata in okna ter ponekod segala tudi več kot dva metra visoko.
Del dobrodelnih prispevkov tudi za priprave na zimo
Škode po neurju izpred enega tedna je bilo samo v občini Žirovnica za vsaj 60milijonov evrov. © BOBO
Na občinski transakcijski račun za žrtve poplav je do ponedeljka sicer prišlo 560.000evrov, katerih del bo zaradi prihajajoče zime namenjen temu, da se ljudje čim prej oskrbijo ssistemi za ogrevanje. Sicer pa se intervencija v Železnikih še vedno odvija. Do vključno današnjegadne je v njej sodelovalo skupno 5970 ljudi, ki so pomagali prebivalcem. Med njimi je bilo največprostovoljnih gasilcev, in sicer 3085, 1496 pa je bilo vojakov. V sedmih dneh sanacije soodpeljali več kot 10.000 kubičnih metrov materiala, pripeljali 71.300 litrov ustekleničene vode inrazdelili 13.000 obrokov. Zdaj pa se vzpostavljajo še vodovod in kanalizacija ter cestna povezavado Davče.
Na Celjskem še naprej odpravljajo posledice vodne ujme
Tako kot v Železnikih se odpravljanje posledic torkove vodne ujme, ki je prizadela 27občin v Savinjski regiji, nadaljuje tudi na Celjskem. V občini Laško, kjer je Savinja pred enimtednom dosegla najvišji vodostaj, so večino posledic torkovega neurja že odstranili, čaka pa jih šečiščenje zdraviliškega parka, kjer je močno deževje naneslo veliko mivke in blata. Prav tako botreba sanirati še nekaj lokalnih cest, ki sta jih zasula dva plazova, in očistitikanalizacijo. Tudi celjska občina je v torkovi vodni ujmi utrpela za nekaj milijonov evrovškode. Najhuje je bilo na Ostrožnem, kjer je bregove prestopila Koprivnica. Krajani celjske soseskePolule pa se bodo nocoj zbrali na zboru, saj menijo, da celjska občina ni storila dovolj za zaščitopred poplavami in se ni odzvala na njihove prošnje za pomoč po poplavi. Zato v tej krajevniskupnosti razmišljajo o morebitni civilni tožbi zoper celjsko občino, napovedujejo pa tudidržavljansko nepokorščino.
Sanacija cest in vodotokov se nadaljuje tudi v Bohinju in Kropi
Kljub sanacijskim delom v Bohinju in Kropi bodo njuni prebivalci vložilikazensko ovadbo zoper upravljalce cest v Lipniški dolini, še posebno ceste v Kropo. © BOBO
Sanacijska dela se prav tako še naprej odvijajo tudi v Bohinju in Kropi. Po zadnjihpodatkih naj bi torkovo neurje samo v Bohinju povzročilo za vsaj dva milijona evrov škode na cestahin mostovih. V bohinjski občini so na cesti med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico že odstranilinanose zemlje, tako da je cesta prevozna. Vendar pa jo delavci cestnega podjetja vsak dan še vednozaprejo, da lahko odstranjujejo grozeče zemeljske plazove. Precej dela še čaka tudi delavce vKropi, ki jim je uspelo vzpostaviti najnujnejšo povezavo z Dražgošami. V Kropi sicer kljub vsemukrepom nekateri krajani s potekom sanacije niso zadovoljni. "Nezadovoljni smo z nedejavnostjo odgovornih glede priprav načrtov, izvedbenih planov inzagotovitve sredstev za sanacijo struge Kroparice in njenih hudournikov," je pojasnilkulturnik Slavko Mežek. Ob tem je dodal, da bodo krajani še danes vložili kazensko ovadbozoper upravljalce cest v Lipniški dolini, še posebno ceste v Kropo. | En teden po katastrofalnem neurju prihajajo prve ocene škode, ki jih je to povzročilo v Železnikih in na Celjskem, v Bohinju in Kropi pa se nadaljuje sanacija cest in vodotokov. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
V Železnikih škode za vsaj 60 milijonov evrov
Vodna ujma, ki je pred enim tednom opustošila zgornjo Selško dolino, je na prometni infrastrukturi,vodovodih, stanovanjskih hišah in javnih objektih glede na prve ocene povzročila za kar 58 milijonov evrov gmotne škode. V to pa še ni vštetih več kot 15 milijonov evrov škode v velikih podjetjih v Železnikih. Natanko teden pokatastrofi se življenje v Železnikih predvsem ob pomoči številnih ljudi, ki so v nesreči priskočilina pomoč, sicer vrača v stare tirnice.
V poplavah v Železnikih ogrožena skoraj polovica ljudi
Od 7000 prebivalcev, kolikor jih živi v občini Železniki, je bilo v poplavahneposredno ogroženih okoli 3000 ljudi. 200 objektov je bilo večinoma ali delno uničenih, približno20 gospodinjstev pa je ostalo popolnoma brez vsega. Medtem ko razen petih objektov, ki jih boverjetno treba temeljito sanirati, drugi objekti s statičnega vidika niso poškodovani, uničena paje oprema, saj je voda vdrla skozi vrata in okna ter ponekod segala tudi več kot dva metra visoko.
Del dobrodelnih prispevkov tudi za priprave na zimo
Škode po neurju izpred enega tedna je bilo samo v občini Žirovnica za vsaj 60milijonov evrov. © BOBO
Na občinski transakcijski račun za žrtve poplav je do ponedeljka sicer prišlo 560.000evrov, katerih del bo zaradi prihajajoče zime namenjen temu, da se ljudje čim prej oskrbijo ssistemi za ogrevanje. Sicer pa se intervencija v Železnikih še vedno odvija. Do vključno današnjegadne je v njej sodelovalo skupno 5970 ljudi, ki so pomagali prebivalcem. Med njimi je bilo največprostovoljnih gasilcev, in sicer 3085, 1496 pa je bilo vojakov. V sedmih dneh sanacije soodpeljali več kot 10.000 kubičnih metrov materiala, pripeljali 71.300 litrov ustekleničene vode inrazdelili 13.000 obrokov. Zdaj pa se vzpostavljajo še vodovod in kanalizacija ter cestna povezavado Davče.
Na Celjskem še naprej odpravljajo posledice vodne ujme
Tako kot v Železnikih se odpravljanje posledic torkove vodne ujme, ki je prizadela 27občin v Savinjski regiji, nadaljuje tudi na Celjskem. V občini Laško, kjer je Savinja pred enimtednom dosegla najvišji vodostaj, so večino posledic torkovega neurja že odstranili, čaka pa jih šečiščenje zdraviliškega parka, kjer je močno deževje naneslo veliko mivke in blata. Prav tako botreba sanirati še nekaj lokalnih cest, ki sta jih zasula dva plazova, in očistitikanalizacijo. Tudi celjska občina je v torkovi vodni ujmi utrpela za nekaj milijonov evrovškode. Najhuje je bilo na Ostrožnem, kjer je bregove prestopila Koprivnica. Krajani celjske soseskePolule pa se bodo nocoj zbrali na zboru, saj menijo, da celjska občina ni storila dovolj za zaščitopred poplavami in se ni odzvala na njihove prošnje za pomoč po poplavi. Zato v tej krajevniskupnosti razmišljajo o morebitni civilni tožbi zoper celjsko občino, napovedujejo pa tudidržavljansko nepokorščino.
Sanacija cest in vodotokov se nadaljuje tudi v Bohinju in Kropi
Kljub sanacijskim delom v Bohinju in Kropi bodo njuni prebivalci vložilikazensko ovadbo zoper upravljalce cest v Lipniški dolini, še posebno ceste v Kropo. © BOBO
Sanacijska dela se prav tako še naprej odvijajo tudi v Bohinju in Kropi. Po zadnjihpodatkih naj bi torkovo neurje samo v Bohinju povzročilo za vsaj dva milijona evrov škode na cestahin mostovih. V bohinjski občini so na cesti med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico že odstranilinanose zemlje, tako da je cesta prevozna. Vendar pa jo delavci cestnega podjetja vsak dan še vednozaprejo, da lahko odstranjujejo grozeče zemeljske plazove. Precej dela še čaka tudi delavce vKropi, ki jim je uspelo vzpostaviti najnujnejšo povezavo z Dražgošami. V Kropi sicer kljub vsemukrepom nekateri krajani s potekom sanacije niso zadovoljni. "Nezadovoljni smo z nedejavnostjo odgovornih glede priprav načrtov, izvedbenih planov inzagotovitve sredstev za sanacijo struge Kroparice in njenih hudournikov," je pojasnilkulturnik Slavko Mežek. Ob tem je dodal, da bodo krajani še danes vložili kazensko ovadbozoper upravljalce cest v Lipniški dolini, še posebno ceste v Kropo.
### Odziv:
En teden po katastrofalnem neurju prihajajo prve ocene škode, ki jih je to povzročilo v Železnikih in na Celjskem, v Bohinju in Kropi pa se nadaljuje sanacija cest in vodotokov. |
Ustvarjalci množično proti ukinitvi SFC
Potem ko je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk v ponedeljek v intervjuju za Reporter razkril namero o ukinitvi Slovenskega filmskega centra (SFC) in Javne agencije za knjigo (JAK), so slovenski filmski ustvarjalci iz petih društev oziroma združenj skupaj predstavili sedem argumentov proti ukinitvi SFC in v boju proti ukinitvi JAK podprli tudi slovenske pisatelje.
Kot je opozorila predsednica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Iva Krajnc, bo v primeru ukinitve ogrožen njihov obstoj, producent Danijel Hočevar, ki se boji, da bo ob ukinitvi SFC financiranje veliko bolj oteženo in komplicirano, pa je ministrstvo pozval: "Pripravljeni smo narediti poglobljeno analizo stanja in ministru še podrobneje, kot je teh sedem točk, predstaviti, zakaj je SFC dober ne samo za stroko, ampak tudi za državo."
Vseh sedem argumentov si lahko preberete na tej povezavi. | Filmski ustvarjalci s sedmimi argumenti proti ukinitvi Slovenskega filmskega centra. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Ustvarjalci množično proti ukinitvi SFC
Potem ko je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk v ponedeljek v intervjuju za Reporter razkril namero o ukinitvi Slovenskega filmskega centra (SFC) in Javne agencije za knjigo (JAK), so slovenski filmski ustvarjalci iz petih društev oziroma združenj skupaj predstavili sedem argumentov proti ukinitvi SFC in v boju proti ukinitvi JAK podprli tudi slovenske pisatelje.
Kot je opozorila predsednica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Iva Krajnc, bo v primeru ukinitve ogrožen njihov obstoj, producent Danijel Hočevar, ki se boji, da bo ob ukinitvi SFC financiranje veliko bolj oteženo in komplicirano, pa je ministrstvo pozval: "Pripravljeni smo narediti poglobljeno analizo stanja in ministru še podrobneje, kot je teh sedem točk, predstaviti, zakaj je SFC dober ne samo za stroko, ampak tudi za državo."
Vseh sedem argumentov si lahko preberete na tej povezavi.
### Odziv:
Filmski ustvarjalci s sedmimi argumenti proti ukinitvi Slovenskega filmskega centra. |
Zastaranje primera Patria: Zastaralni rok bo prehitel odločitev sodišča
Dobre tri mesece potem, ko je ustavno sodišče razveljavilo zadevo Patria in jo vrnilo na prvo stopnjo, še vedno ni jasno, ali bo zadeva zastarala že to poletje. Kot so ob odločitvi ustavnega sodišča pojasnjevali na ljubljanskem sodišču, naj bi o tem odločila sodnica Tanja Lombar Jenko, ki vodi vnovičen postopek, a kot kaže bo njeno odločitev prvi zastaralni rok prehitel.
Zakaj je sodba padla?
Ustavni sodniki so navedli, da so sodbo razveljavili, ker je bil kršen 28. člen ustave, ki govori o tem, da "nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno". Izpostavljajo namreč, da sama obljuba nagrade, še ne pomeni, da jo je Janez Janša tudi sprejel.
"Narok še ni razpisan, prav tako o zadevi še ni odločeno," na vprašanje, kaj se dogaja v primeru Patria, odgovarja podpredsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Karmen Špringer in dodaja, da nam zato "na žalost na preostala vprašanja v zvezi z zastaranjem še ne morejo podati odgovora".
Kdaj zadeva zastara?
Deset let od prvih očitanih kaznivih dejanj prvaku SDS in nekdanjemu premierju Janezu Janši - v skladu s kazenskim zakonikom zadeva v desetih letih zastara - pa bo minilo v ponedeljek, 10. avgusta. Špringerjeva sicer pojasnjuje, da se obdolženim v primeru Patria kazniva dejanja po obtožnem predlogu očitajo časovno različno, in sicer obdolženemu Janši v času od 10. avgusta do 22. avgusta 2005, obdolženemu Ivan Črnkoviću dne 3. septembra 2005 in obdolženemu Tonetu Krkoviću neugotovljenega dne po 3. septembru 2005.
"Kakšna čudna država smo, da še to ni jasno, kdaj zadeve zastarajo?"
Odškodnine zaradi zapora
Janša, Krković in Črnković so zaradi naknadno razveljavljene sodbe prestajali tudi zaporno kazen. Janša je bil v zaporu 176 dni, Črnković 182 in Krković 294 dni.
Krković je sicer že napovedal, da bo po zastaranju zadeve vložil odškodninski zahtevek. Njegov odvetnik Hribernik sicer pravi, da o zahtevku zaenkrat še ne razmišljajo, saj imajo zato še čas.
Novi kazenski zakonik sicer dopušča, da se zastaranje podaljša za dve leti, v tem času pa naj bi sodišče imelo čas za vnovično sojenje, a so mnenja o dopustnosti uporabe tega pravila v tem primeru deljena, saj jo je zakonodajalec v spremembo dodal šele po storitvi kaznivih dejanj. Neusklajeni so tako ustavni sodniki kot tudi zagovorniki obdolženih.
Kakšna država smo, če ne vemo, kdaj zastara
Zagovornik Janše Franci Matoz, ki se na naše telefonske klice ni odzval, je zagovarjal mnenje, da bo zadeva zastarala šele čez dve leti. Odvetnik Krkovića Jože Hribernik pa je pravi, da bo zadeva zastarala zdaj. "Skrajno žalostno je, da sodišče v treh ali štirih mesecih ni še ničesar odločilo, saj bi zadoščalo, da bi natančno prebralo odločbo ustavnega sodišča. Tri dni bi bilo dovolj, da bi nekaj naredilo," navaja Hribernik in se ob tem sprašuje, kakšna čudna država smo, da še to ni jasno, kdaj zadeve zastarajo. | Odločitev sodišča, kdaj naj bi primer Patria zastaral, bo v ponedeljek prehitel že prvi možen zastaralni rok. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Zastaranje primera Patria: Zastaralni rok bo prehitel odločitev sodišča
Dobre tri mesece potem, ko je ustavno sodišče razveljavilo zadevo Patria in jo vrnilo na prvo stopnjo, še vedno ni jasno, ali bo zadeva zastarala že to poletje. Kot so ob odločitvi ustavnega sodišča pojasnjevali na ljubljanskem sodišču, naj bi o tem odločila sodnica Tanja Lombar Jenko, ki vodi vnovičen postopek, a kot kaže bo njeno odločitev prvi zastaralni rok prehitel.
Zakaj je sodba padla?
Ustavni sodniki so navedli, da so sodbo razveljavili, ker je bil kršen 28. člen ustave, ki govori o tem, da "nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno". Izpostavljajo namreč, da sama obljuba nagrade, še ne pomeni, da jo je Janez Janša tudi sprejel.
"Narok še ni razpisan, prav tako o zadevi še ni odločeno," na vprašanje, kaj se dogaja v primeru Patria, odgovarja podpredsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Karmen Špringer in dodaja, da nam zato "na žalost na preostala vprašanja v zvezi z zastaranjem še ne morejo podati odgovora".
Kdaj zadeva zastara?
Deset let od prvih očitanih kaznivih dejanj prvaku SDS in nekdanjemu premierju Janezu Janši - v skladu s kazenskim zakonikom zadeva v desetih letih zastara - pa bo minilo v ponedeljek, 10. avgusta. Špringerjeva sicer pojasnjuje, da se obdolženim v primeru Patria kazniva dejanja po obtožnem predlogu očitajo časovno različno, in sicer obdolženemu Janši v času od 10. avgusta do 22. avgusta 2005, obdolženemu Ivan Črnkoviću dne 3. septembra 2005 in obdolženemu Tonetu Krkoviću neugotovljenega dne po 3. septembru 2005.
"Kakšna čudna država smo, da še to ni jasno, kdaj zadeve zastarajo?"
Odškodnine zaradi zapora
Janša, Krković in Črnković so zaradi naknadno razveljavljene sodbe prestajali tudi zaporno kazen. Janša je bil v zaporu 176 dni, Črnković 182 in Krković 294 dni.
Krković je sicer že napovedal, da bo po zastaranju zadeve vložil odškodninski zahtevek. Njegov odvetnik Hribernik sicer pravi, da o zahtevku zaenkrat še ne razmišljajo, saj imajo zato še čas.
Novi kazenski zakonik sicer dopušča, da se zastaranje podaljša za dve leti, v tem času pa naj bi sodišče imelo čas za vnovično sojenje, a so mnenja o dopustnosti uporabe tega pravila v tem primeru deljena, saj jo je zakonodajalec v spremembo dodal šele po storitvi kaznivih dejanj. Neusklajeni so tako ustavni sodniki kot tudi zagovorniki obdolženih.
Kakšna država smo, če ne vemo, kdaj zastara
Zagovornik Janše Franci Matoz, ki se na naše telefonske klice ni odzval, je zagovarjal mnenje, da bo zadeva zastarala šele čez dve leti. Odvetnik Krkovića Jože Hribernik pa je pravi, da bo zadeva zastarala zdaj. "Skrajno žalostno je, da sodišče v treh ali štirih mesecih ni še ničesar odločilo, saj bi zadoščalo, da bi natančno prebralo odločbo ustavnega sodišča. Tri dni bi bilo dovolj, da bi nekaj naredilo," navaja Hribernik in se ob tem sprašuje, kakšna čudna država smo, da še to ni jasno, kdaj zadeve zastarajo.
### Odziv:
Odločitev sodišča, kdaj naj bi primer Patria zastaral, bo v ponedeljek prehitel že prvi možen zastaralni rok. |
"Slovenski Judi še danes životarijo"
Hitlerjev ukaz smo "dobro" izpolnili
"Vemo, da se je od okoli 460 predvojnih Judov iz Murske Sobote in Lendave iz taborišč vrnilo vsega skupaj samo 65. Pred vojno pomembna judovska skupnost si nikoli več ni opomogla. Lendava in Murska Sobota sta postali praktično mesti brez Judov, enako se je zgodilo z judovsko skupnostjo na Goriškem po italijanski okupaciji in še drugje," našteva zgodovinar in vodja Sinagoge Maribor Marjan Toš ter ob teh podatkih doda: "Pridružujem se mnenju, da je bilo na Slovenskem judovsko vprašanje 'zelo dobro rešeno'. Hitlerjev ukaz o uničenju Judov je bil pri nas izpolnjen resno, mislim, da je bilo ubitih 87 odstotkov predvojnih Judov. To je strašljiv podatek, pa čeprav so včasih številke manj pomembne od posledic."
Izmed vseh ujetnikov v koncentracijskih taboriščih (1,3 milijona) naj bi jih okoli 200 tisoč uspelo pobegniti. Številke se sicer nenehno spreminjajo. Kot pravi Toš, se odpirajo vedno novi arhivi in s tem tudi prej nepoznani dokumenti. Zato se tudi številke ves čas spreminjajo.
Pridružujem se mnenju, da je bilo na Slovenskem judovsko vprašanje 'zelo dobro rešeno'. Hitlerjev ukaz o uničenju Judov je bil pri nas izpolnjen resno, mislim, da je bilo ubitih 87 odstotkov predvojnih Judov. To je strašljiv podatek.Marjan Toš
Toš meni, da se sicer vedenje o Judih in holokavstu izboljšuje ter da holokavst ni v ospredju le 27. januarja. "Odnos do spominjanja na holokavst se spreminja na bolje, tudi med mladimi, kar je posebej pomembno. Še vedno pa je veliko odvisno od naporov posameznih ustanov," pravi in dodaja, da so poleg tega luknje tudi v zgodovini celotne zgodovine holokavsta pri nas in drugod. Številke sicer bolj ali manj poznamo, vendar pa vsaka statistika govori o nekoliko različnih podatkih.
Judje si nikoli niso opomogli
Slovenska judovska skupnost si po drugi svetovni vojni ni mogla več opomoči, pravi Toš skupaj s številnimi zgodovinarji. Znano je, da so številni Judi raje odšli v Izrael ali ZDA, domov so se vrnili le redki. "Kot zelo majhna skupnost še danes životari in je danes ena najmanjših judovskih skupnosti v Evropi oziroma nasploh."
Preberite še: Spomin na temno zgodovino.
"Tisti, ki so preživeli holokavst, ne bodo večno. Zato mora njihova zapuščina živeti naprej skozi pričevanja, izobraževanja, zato da se to nikoli ne bi več ponovilo. Spomin na holokavst je velik opomin človeštvu, naj bo pravica do človekovega dostojanstva resnično univerzalna," nam je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta še povedal vodja Sinagoge Maribor. | Dan spomina na žrtve holokavsta. Zgodovinar Toš: Slovenska judovska skupnost si ni nikoli opomogla, ubitih je bilo okoli 87 odstotkov slovenskih Judov. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Slovenski Judi še danes životarijo"
Hitlerjev ukaz smo "dobro" izpolnili
"Vemo, da se je od okoli 460 predvojnih Judov iz Murske Sobote in Lendave iz taborišč vrnilo vsega skupaj samo 65. Pred vojno pomembna judovska skupnost si nikoli več ni opomogla. Lendava in Murska Sobota sta postali praktično mesti brez Judov, enako se je zgodilo z judovsko skupnostjo na Goriškem po italijanski okupaciji in še drugje," našteva zgodovinar in vodja Sinagoge Maribor Marjan Toš ter ob teh podatkih doda: "Pridružujem se mnenju, da je bilo na Slovenskem judovsko vprašanje 'zelo dobro rešeno'. Hitlerjev ukaz o uničenju Judov je bil pri nas izpolnjen resno, mislim, da je bilo ubitih 87 odstotkov predvojnih Judov. To je strašljiv podatek, pa čeprav so včasih številke manj pomembne od posledic."
Izmed vseh ujetnikov v koncentracijskih taboriščih (1,3 milijona) naj bi jih okoli 200 tisoč uspelo pobegniti. Številke se sicer nenehno spreminjajo. Kot pravi Toš, se odpirajo vedno novi arhivi in s tem tudi prej nepoznani dokumenti. Zato se tudi številke ves čas spreminjajo.
Pridružujem se mnenju, da je bilo na Slovenskem judovsko vprašanje 'zelo dobro rešeno'. Hitlerjev ukaz o uničenju Judov je bil pri nas izpolnjen resno, mislim, da je bilo ubitih 87 odstotkov predvojnih Judov. To je strašljiv podatek.Marjan Toš
Toš meni, da se sicer vedenje o Judih in holokavstu izboljšuje ter da holokavst ni v ospredju le 27. januarja. "Odnos do spominjanja na holokavst se spreminja na bolje, tudi med mladimi, kar je posebej pomembno. Še vedno pa je veliko odvisno od naporov posameznih ustanov," pravi in dodaja, da so poleg tega luknje tudi v zgodovini celotne zgodovine holokavsta pri nas in drugod. Številke sicer bolj ali manj poznamo, vendar pa vsaka statistika govori o nekoliko različnih podatkih.
Judje si nikoli niso opomogli
Slovenska judovska skupnost si po drugi svetovni vojni ni mogla več opomoči, pravi Toš skupaj s številnimi zgodovinarji. Znano je, da so številni Judi raje odšli v Izrael ali ZDA, domov so se vrnili le redki. "Kot zelo majhna skupnost še danes životari in je danes ena najmanjših judovskih skupnosti v Evropi oziroma nasploh."
Preberite še: Spomin na temno zgodovino.
"Tisti, ki so preživeli holokavst, ne bodo večno. Zato mora njihova zapuščina živeti naprej skozi pričevanja, izobraževanja, zato da se to nikoli ne bi več ponovilo. Spomin na holokavst je velik opomin človeštvu, naj bo pravica do človekovega dostojanstva resnično univerzalna," nam je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta še povedal vodja Sinagoge Maribor.
### Odziv:
Dan spomina na žrtve holokavsta. Zgodovinar Toš: Slovenska judovska skupnost si ni nikoli opomogla, ubitih je bilo okoli 87 odstotkov slovenskih Judov. |
V torek začetek lova na nove najdbe
V torek se bodo arheologi Dolenjskega muzeja pod vodstvom Boruta Križa znova podali na Kapiteljsko njivo, kjer bodo vse do konca julija iskali ostanke halštatske kulture.
Reševanje pred strupi
"Zdaj se že približujemo 30-letnemu arheološkemu delu na najdišču Kapiteljska njiva, na katerem gre za zavarovano arheološko izkopavanje. Dolenjska kisla zemlja in kmetijska obdelava z gnojenjem in škropljenjem proti škodljivcem sta namreč izjemno poškodovali arheološke predmete, zato jih poskušamo na nekako rešiti tako, da jih izkopljemo, restavriramo in predstavimo," pojasnjuje Križ. Pred njimi je, kot dodaja Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja, vsaj še desetletje izkopavanj.
Letos načrtujejo izkop dobrih tisoč kvadratnih metrov grobišča, za katerega že vedo, da v njem obstajajo grobovi iz starejše železne dobe. Vsega skupaj so do zdaj izkopali 700 grobov iz mlajše železne dobe, blizu tisoč iz starejše železne dobe in okoli 270 iz pozne bronaste dobe. | Kapiteljska njiva. Približujejo se 30-letnici arheoloških izkopavanj, dela še vsaj za desetletje. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
V torek začetek lova na nove najdbe
V torek se bodo arheologi Dolenjskega muzeja pod vodstvom Boruta Križa znova podali na Kapiteljsko njivo, kjer bodo vse do konca julija iskali ostanke halštatske kulture.
Reševanje pred strupi
"Zdaj se že približujemo 30-letnemu arheološkemu delu na najdišču Kapiteljska njiva, na katerem gre za zavarovano arheološko izkopavanje. Dolenjska kisla zemlja in kmetijska obdelava z gnojenjem in škropljenjem proti škodljivcem sta namreč izjemno poškodovali arheološke predmete, zato jih poskušamo na nekako rešiti tako, da jih izkopljemo, restavriramo in predstavimo," pojasnjuje Križ. Pred njimi je, kot dodaja Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja, vsaj še desetletje izkopavanj.
Letos načrtujejo izkop dobrih tisoč kvadratnih metrov grobišča, za katerega že vedo, da v njem obstajajo grobovi iz starejše železne dobe. Vsega skupaj so do zdaj izkopali 700 grobov iz mlajše železne dobe, blizu tisoč iz starejše železne dobe in okoli 270 iz pozne bronaste dobe.
### Odziv:
Kapiteljska njiva. Približujejo se 30-letnici arheoloških izkopavanj, dela še vsaj za desetletje. |
Zaposleni v Primorju bodo v ponedeljek stavkali
Čaka nas nova stavka.
"Ker ni bilo sestanka z novo upravo in nobene informacije o tem, kaj bo izplačan preostali del plače za marec, smo sprejeli stavkovno napoved z jasno stavkovno zahtevo, da morajo najkasneje do petka izplačati preostanek plače. Če se to ne bo zgodilo, bodo v ponedeljek ob 7. uri na deloviščih in lokacijah Primorja v Ajdovščini začeli stavkati," je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar.
Janev je še povedal, da bodo stavkali zaposleni Primorja v Sloveniji, v tujini pa ne, saj bi stavko težko nadzorovali. Poleg tega so na deloviščih Primorja v tujini zaposleni predvsem tujci, ki imajo drugačen odnos do obstoja podjetja. V koordinaciji sindikatov upajo, da se bo stavki pridružila večina izmed 750 zaposlenih v družbi Primorje.
Predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju bi se morali sicer danes sestati z novo upravo, vendar je član uprave Štefan Činč sestanek odpovedal. Sindikalisti so zato razočarani in novi upravi vse manj zaupajo, je po današnjem sestanku koordinacije povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf.
"Koordinacija sindikatov nima nikakršnih argumentov, da bi zaupala novemu vodstvu. Z njimi nimamo nikakršnega kontakta in če bi obstajala resnost te uprave, bi takoj navezala kontakt s sindikati in nemudoma začela reševati probleme," je dodal.
Uprava zadržana
Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak. Po izvolitvi novega nadzornega sveta Primorja Holding, ki je 100-odstotni lastnik Primorja, je uprava v sestavi Marjana Novak, Gordana Višinski in Jože Brecelj odstopila.
Nadzorni svet Primorja Holding pa je v petek imenoval nov upravni odbor, ki ga sestavljajo Činč, Darko Valenčič in Sebastijan Trajkovski. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Stavka zaposlenih bi zato lahko pomenila zadnji kamenček v mozaiku pred stečajem Primorja.
Tako kot se v ponedeljek niso sestali in razdelili zadolžitev v novem upravnem odboru, se niso odzvali niti na vabilo koordinacije sindikatov v Primorju. Odpoved sestanka so utemeljili z zadržanostjo iz osebnih razlogov enega izmed članov uprave.
Na napoved stavke so se že odzvali v upravi družbe. Upravni odbor se bo sestal s stavkovnim odborom ter jim predstavil načrt uprave za izpolnitev stavkovnih zahtev, je sporočila vodja odnosov z javnostjo v Primorju Ivana Bratož.
Upravni odbor želi na eni strani čim prej uskladiti načrt o postopku dokapitalizacije z napovedanim strateškim partnerjem, s katerim se bo sestal v prihodnjih dneh. Prav tako se bo v tem tednu sestal z bankami upnicami in ob tem verjame, da bosta oba sestanka prinesla dovolj zagotovil o dokapitalizaciji Primorja.
"Po teh sestankih bo uprava lažje predstavila terminski načrt za izpolnitev stavkovnih zahtev. Obenem si bo prizadevala, da se ti sestanki zgodijo še pred začetkom stavke, napovedane za ponedeljek," je še zapisala Bratoževa. | Zaposleni v Primorju bodo v ponedeljek začeli stavkati, če do petka ne bo izplačana razlika marčevskih plač in poravnani prispevki za socialno varnost zaposlenih za zadnje tri mesece. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Zaposleni v Primorju bodo v ponedeljek stavkali
Čaka nas nova stavka.
"Ker ni bilo sestanka z novo upravo in nobene informacije o tem, kaj bo izplačan preostali del plače za marec, smo sprejeli stavkovno napoved z jasno stavkovno zahtevo, da morajo najkasneje do petka izplačati preostanek plače. Če se to ne bo zgodilo, bodo v ponedeljek ob 7. uri na deloviščih in lokacijah Primorja v Ajdovščini začeli stavkati," je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar.
Janev je še povedal, da bodo stavkali zaposleni Primorja v Sloveniji, v tujini pa ne, saj bi stavko težko nadzorovali. Poleg tega so na deloviščih Primorja v tujini zaposleni predvsem tujci, ki imajo drugačen odnos do obstoja podjetja. V koordinaciji sindikatov upajo, da se bo stavki pridružila večina izmed 750 zaposlenih v družbi Primorje.
Predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju bi se morali sicer danes sestati z novo upravo, vendar je član uprave Štefan Činč sestanek odpovedal. Sindikalisti so zato razočarani in novi upravi vse manj zaupajo, je po današnjem sestanku koordinacije povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf.
"Koordinacija sindikatov nima nikakršnih argumentov, da bi zaupala novemu vodstvu. Z njimi nimamo nikakršnega kontakta in če bi obstajala resnost te uprave, bi takoj navezala kontakt s sindikati in nemudoma začela reševati probleme," je dodal.
Uprava zadržana
Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak. Po izvolitvi novega nadzornega sveta Primorja Holding, ki je 100-odstotni lastnik Primorja, je uprava v sestavi Marjana Novak, Gordana Višinski in Jože Brecelj odstopila.
Nadzorni svet Primorja Holding pa je v petek imenoval nov upravni odbor, ki ga sestavljajo Činč, Darko Valenčič in Sebastijan Trajkovski. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Stavka zaposlenih bi zato lahko pomenila zadnji kamenček v mozaiku pred stečajem Primorja.
Tako kot se v ponedeljek niso sestali in razdelili zadolžitev v novem upravnem odboru, se niso odzvali niti na vabilo koordinacije sindikatov v Primorju. Odpoved sestanka so utemeljili z zadržanostjo iz osebnih razlogov enega izmed članov uprave.
Na napoved stavke so se že odzvali v upravi družbe. Upravni odbor se bo sestal s stavkovnim odborom ter jim predstavil načrt uprave za izpolnitev stavkovnih zahtev, je sporočila vodja odnosov z javnostjo v Primorju Ivana Bratož.
Upravni odbor želi na eni strani čim prej uskladiti načrt o postopku dokapitalizacije z napovedanim strateškim partnerjem, s katerim se bo sestal v prihodnjih dneh. Prav tako se bo v tem tednu sestal z bankami upnicami in ob tem verjame, da bosta oba sestanka prinesla dovolj zagotovil o dokapitalizaciji Primorja.
"Po teh sestankih bo uprava lažje predstavila terminski načrt za izpolnitev stavkovnih zahtev. Obenem si bo prizadevala, da se ti sestanki zgodijo še pred začetkom stavke, napovedane za ponedeljek," je še zapisala Bratoževa.
### Odziv:
Zaposleni v Primorju bodo v ponedeljek začeli stavkati, če do petka ne bo izplačana razlika marčevskih plač in poravnani prispevki za socialno varnost zaposlenih za zadnje tri mesece. |
Žalna knjiga za umorjenim direktorjem Jamnikom
Žalna knjiga v spomin na profesorja doktorja Janka Jamnika je že odprta v avli Kemijskega inštituta. Žalna seja bo to sredo ob 12. uri v Veliki predavalnici Kemijskega inštituta.
Prispevki za Jamnikov sklad
Pogreb Janka Jamnika bo jutri ob 15. uri na pokopališču Resje v Grosuplju, še sporočajo iz Kemijskega inštituta. Pri tem izpostavljajo želčjo družine in svojcev, da se namesto rož in sveč zberejo prispevki za »Sklad Janka Jamnika za iskrive mlade v znanosti«. Sredstva se lahko nakažejo na račun Kemijskega inštituta, Hajdrihova 19, Ljubljana, številka: 01100-6030344533, posebni sklic: 0104.
Na spletni strani Kemijskega inštituta je že od petka zapisano, da globoko užaloščeni in pretreseni sporočajo, da je zaradi posledic tragičnega dogodka umrl direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Janko Jamnik, svetovno priznan, cenjen in uveljavljen znanstvenik, strokovnjak ter izjemen človek. Družini prof. dr. Janka Jamnika izrekajo iskreno sožalje.
Priznani strokovnjak
Prof. dr. Janko Jamnik je svoje življenje posvetil znanosti. Leta 1994 je doktoriral na Fakulteti za fiziko Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v najbolj eminentnih znanstvenih okoljih v tujini: na inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, na Univerzi Cornell ter v Los Alamos Laboratories v Združenih državah Amerike. Od aprila 2008 je bil direktor Kemijskega inštituta.
Bil je prejemnik Prešernove nagrade za diplomsko delo, prejemnik Zoisovega priznanja za posebne dosežke ter dveh Zlatih priznanj GZS za inovacijo. V svoji karieri je bil član pomembnih mednarodnih znanstvenih združenj, bil je član ekspertne delovne skupine za pripravo sprememb Zakona o raziskovalni dejavnosti, član Strateškega sveta za tehnološki razvoj pri GZS ter član znanstvenih svetov in upravnih odborov nekaj centrov odličnosti.
Na Kemijskem intštitutu izpostavljajo, da je v času Jamnikovega vodenja inštituta v javnosti najbolj odmevala izjemna pridobitev slednjega - Preglov raziskovalni center, kjer je na 4000 kvadratnih metrih prostorov poleg sodobnih laboratorijev nameščena vrhunska raziskovalna oprema, med drugim tudi najnovejši transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope.
"Izjemno sem ga cenil. Občudoval sem njegovo prodornost, ideje, sposobnost, da je znal povezovati specifičen svet znanosti in industrije. Imel je izjemno visoke cilje, najprej do sebe in tudi do drugih. Izjemno si je prizadeval, da utrdi pozicijo Kemijskega inštituta v svetovni znanstveni sferi. V vodenje inštituta je prinesel dinamiko. Bil je res izjemen sodelavec. Zelo ga bomo pogrešali," je ob izgubi izjavil akademik prof. dr. Janez Levec, predsednik Upravnega odbora Kemijskega inštituta in njegov tesni sodelavec in nadaljeval: »imel je izjemne načrte in žal nam je, da ga je tako tragičen dogodek ustavil sredi njegove poti.« | Iz Kemijskega inštituta sporočajo, da bodo odprli žalno knjigo v spomin na pokojnega direktorja Janka Jamnika, pripravili bodo tudi žalno sejo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Žalna knjiga za umorjenim direktorjem Jamnikom
Žalna knjiga v spomin na profesorja doktorja Janka Jamnika je že odprta v avli Kemijskega inštituta. Žalna seja bo to sredo ob 12. uri v Veliki predavalnici Kemijskega inštituta.
Prispevki za Jamnikov sklad
Pogreb Janka Jamnika bo jutri ob 15. uri na pokopališču Resje v Grosuplju, še sporočajo iz Kemijskega inštituta. Pri tem izpostavljajo želčjo družine in svojcev, da se namesto rož in sveč zberejo prispevki za »Sklad Janka Jamnika za iskrive mlade v znanosti«. Sredstva se lahko nakažejo na račun Kemijskega inštituta, Hajdrihova 19, Ljubljana, številka: 01100-6030344533, posebni sklic: 0104.
Na spletni strani Kemijskega inštituta je že od petka zapisano, da globoko užaloščeni in pretreseni sporočajo, da je zaradi posledic tragičnega dogodka umrl direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Janko Jamnik, svetovno priznan, cenjen in uveljavljen znanstvenik, strokovnjak ter izjemen človek. Družini prof. dr. Janka Jamnika izrekajo iskreno sožalje.
Priznani strokovnjak
Prof. dr. Janko Jamnik je svoje življenje posvetil znanosti. Leta 1994 je doktoriral na Fakulteti za fiziko Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v najbolj eminentnih znanstvenih okoljih v tujini: na inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, na Univerzi Cornell ter v Los Alamos Laboratories v Združenih državah Amerike. Od aprila 2008 je bil direktor Kemijskega inštituta.
Bil je prejemnik Prešernove nagrade za diplomsko delo, prejemnik Zoisovega priznanja za posebne dosežke ter dveh Zlatih priznanj GZS za inovacijo. V svoji karieri je bil član pomembnih mednarodnih znanstvenih združenj, bil je član ekspertne delovne skupine za pripravo sprememb Zakona o raziskovalni dejavnosti, član Strateškega sveta za tehnološki razvoj pri GZS ter član znanstvenih svetov in upravnih odborov nekaj centrov odličnosti.
Na Kemijskem intštitutu izpostavljajo, da je v času Jamnikovega vodenja inštituta v javnosti najbolj odmevala izjemna pridobitev slednjega - Preglov raziskovalni center, kjer je na 4000 kvadratnih metrih prostorov poleg sodobnih laboratorijev nameščena vrhunska raziskovalna oprema, med drugim tudi najnovejši transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope.
"Izjemno sem ga cenil. Občudoval sem njegovo prodornost, ideje, sposobnost, da je znal povezovati specifičen svet znanosti in industrije. Imel je izjemno visoke cilje, najprej do sebe in tudi do drugih. Izjemno si je prizadeval, da utrdi pozicijo Kemijskega inštituta v svetovni znanstveni sferi. V vodenje inštituta je prinesel dinamiko. Bil je res izjemen sodelavec. Zelo ga bomo pogrešali," je ob izgubi izjavil akademik prof. dr. Janez Levec, predsednik Upravnega odbora Kemijskega inštituta in njegov tesni sodelavec in nadaljeval: »imel je izjemne načrte in žal nam je, da ga je tako tragičen dogodek ustavil sredi njegove poti.«
### Odziv:
Iz Kemijskega inštituta sporočajo, da bodo odprli žalno knjigo v spomin na pokojnega direktorja Janka Jamnika, pripravili bodo tudi žalno sejo. |
V Pinusu tli negotovost
“Delavci smo zaskrbljeni. Strateškega partnerja in z njim svežega kapitala ni, vse glasnejša pa so namigovanja, da bo podjetje pristalo v prisilni poravnavi,” je za Žurnal24 pojasnil Boris Brodej, predsednik sindikata v raškem podjetju Pinus tovarna kemičnih izdelkov (TKI).
Kot je dodal, se več kot 120 delavcev boji za zaposlitev, saj naj bi bilo po njegovih podatkih ogroženo tudi izplačilo plač za november. Brodej s prstom kaže predvsem na lastnika Igorja Jurija Pogačarja, ki naj bi zaposlenim obljubil novega strateškega partnerja, vendar “od tega ni bilo nič”. Brodej je še dodal, da se “v zadnjih letih v tovarno ni vložil niti evro”.
Uprava: Prisilka ni v igri
Igor Stojanovski, predsednik uprave Pinusa, ki je na tem mestu zamenjal Aleksandra Svetelška, je za Žurnal24 zanikal, da naj bi se podjetje pripravljalo na prisilno poravnavo. “Naslednja plača bo izplačana redno,” je dejal in potrdil, da imajo v podjetju likvidnostne težave zaradi “zamud plačil kupcev, ki pa jih sproti rešujejo”. Dodal je, da seznama presežnih delavcev nimajo pripravljenega in da bodo, če bodo tržne razmere to dovoljevale, število zaposlenih ohranili. | Zaskrbljeni. Sindikat opozarja na slabo stanje v podjetju in strah zaposlenih. Uprava miri, da plače bodo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
V Pinusu tli negotovost
“Delavci smo zaskrbljeni. Strateškega partnerja in z njim svežega kapitala ni, vse glasnejša pa so namigovanja, da bo podjetje pristalo v prisilni poravnavi,” je za Žurnal24 pojasnil Boris Brodej, predsednik sindikata v raškem podjetju Pinus tovarna kemičnih izdelkov (TKI).
Kot je dodal, se več kot 120 delavcev boji za zaposlitev, saj naj bi bilo po njegovih podatkih ogroženo tudi izplačilo plač za november. Brodej s prstom kaže predvsem na lastnika Igorja Jurija Pogačarja, ki naj bi zaposlenim obljubil novega strateškega partnerja, vendar “od tega ni bilo nič”. Brodej je še dodal, da se “v zadnjih letih v tovarno ni vložil niti evro”.
Uprava: Prisilka ni v igri
Igor Stojanovski, predsednik uprave Pinusa, ki je na tem mestu zamenjal Aleksandra Svetelška, je za Žurnal24 zanikal, da naj bi se podjetje pripravljalo na prisilno poravnavo. “Naslednja plača bo izplačana redno,” je dejal in potrdil, da imajo v podjetju likvidnostne težave zaradi “zamud plačil kupcev, ki pa jih sproti rešujejo”. Dodal je, da seznama presežnih delavcev nimajo pripravljenega in da bodo, če bodo tržne razmere to dovoljevale, število zaposlenih ohranili.
### Odziv:
Zaskrbljeni. Sindikat opozarja na slabo stanje v podjetju in strah zaposlenih. Uprava miri, da plače bodo. |
Bolnišnica za svetovanje 45 tisočakov
Minister za zdravje Borut Miklavčič je na decembrski skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije povedal, da je zamenjal že nekaj direktorjev bolnišnic in da bo po novem letu, če bodo dokazane nepravilnosti, še dva.
Komisija ministrstva je upravni nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto in Psihiatrični bolnišnici Vojnik opravila v zadnjih mesecih prejšnjega leta, poročili je ministru že predala. Miklavčič je pozval direktorici obeh bolnišnic, da mu do sredine januarja predložita odzivno poročilo. Po prejetju teh se bo, kot piše današnji Dnevnik, odločal o morebitnih zamenjavah.
Vojnik: Za svetovanje 45 tisoč evrov
Kot piše časnik, je poročilo precej obremenilno zlasti za bolnišnico iz Vojnika. Tam naj bi direktorica Vesna Novak za 45 tisoč evrov najela svetovalca za informacijski sistem. Poročila o tem delu ni predstavila, ker naj bi bilo zaupno.
Direktorica obtožbe glede nepravilnosti zavrača; poudarja, da se pogodba z zunanjim svetovalcem izteče ravno takrat, ko bo za to delo usposobljen pri njih od julija naprej zaposlen informatik.
Komisija direktorici očita tudi preveč drago zastavljeno praznovanje 50-letnice bolnišnice, ki je zahtevalo novih 45 tisočakov. Direktorica pravi, da se ji je zdelo prav, da se jubilej dostojno obeleži. Prepričana je bila, da bodo vse stroške pokrili s sponzorskimi sredstvi, kar pa jim - kot poudarja zaradi recesije - ni uspelo.
Tretji očitek leti na preobsežno zaposlovanje, kar pa Novakova ravno tako zavrača.
Novomeška bolnišnica - prebogate plače
Po pisanju Dnevnika naj bi bilo nekaj manj težav v novomeški bolnišnici, kjer naj bi po besedah direktorice Mire Retelj nadzor komisije zdravstvenega ministrstva opozoril na napačne plačne prevedbe na nekaterih delovnih mestih.
"Od 1007 delavcev smo dva delavca razvrstili zunaj skupine za zdravstvo, ker smo mislili, da to lahko naredimo. Nalogo imamo, da v tem mesecu naredimo kompletno revizijo prevedenih plač. Preveriti pa moramo tudi izplačila dodatkov za vodenje. Naše ugotovitve bomo ministrstvu za zdravje posredovali 15. januarja," je povedala Reteljeva. | Ministrstvo za zdravje odkrilo nepravilnosti v bolnišnicah v Novem mestu in na Vojniku. V slednji za informacijsko svetovanje odšteli kar 45 tisoč evrov. Bodo sledile zamenjave direktoric? | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Bolnišnica za svetovanje 45 tisočakov
Minister za zdravje Borut Miklavčič je na decembrski skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije povedal, da je zamenjal že nekaj direktorjev bolnišnic in da bo po novem letu, če bodo dokazane nepravilnosti, še dva.
Komisija ministrstva je upravni nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto in Psihiatrični bolnišnici Vojnik opravila v zadnjih mesecih prejšnjega leta, poročili je ministru že predala. Miklavčič je pozval direktorici obeh bolnišnic, da mu do sredine januarja predložita odzivno poročilo. Po prejetju teh se bo, kot piše današnji Dnevnik, odločal o morebitnih zamenjavah.
Vojnik: Za svetovanje 45 tisoč evrov
Kot piše časnik, je poročilo precej obremenilno zlasti za bolnišnico iz Vojnika. Tam naj bi direktorica Vesna Novak za 45 tisoč evrov najela svetovalca za informacijski sistem. Poročila o tem delu ni predstavila, ker naj bi bilo zaupno.
Direktorica obtožbe glede nepravilnosti zavrača; poudarja, da se pogodba z zunanjim svetovalcem izteče ravno takrat, ko bo za to delo usposobljen pri njih od julija naprej zaposlen informatik.
Komisija direktorici očita tudi preveč drago zastavljeno praznovanje 50-letnice bolnišnice, ki je zahtevalo novih 45 tisočakov. Direktorica pravi, da se ji je zdelo prav, da se jubilej dostojno obeleži. Prepričana je bila, da bodo vse stroške pokrili s sponzorskimi sredstvi, kar pa jim - kot poudarja zaradi recesije - ni uspelo.
Tretji očitek leti na preobsežno zaposlovanje, kar pa Novakova ravno tako zavrača.
Novomeška bolnišnica - prebogate plače
Po pisanju Dnevnika naj bi bilo nekaj manj težav v novomeški bolnišnici, kjer naj bi po besedah direktorice Mire Retelj nadzor komisije zdravstvenega ministrstva opozoril na napačne plačne prevedbe na nekaterih delovnih mestih.
"Od 1007 delavcev smo dva delavca razvrstili zunaj skupine za zdravstvo, ker smo mislili, da to lahko naredimo. Nalogo imamo, da v tem mesecu naredimo kompletno revizijo prevedenih plač. Preveriti pa moramo tudi izplačila dodatkov za vodenje. Naše ugotovitve bomo ministrstvu za zdravje posredovali 15. januarja," je povedala Reteljeva.
### Odziv:
Ministrstvo za zdravje odkrilo nepravilnosti v bolnišnicah v Novem mestu in na Vojniku. V slednji za informacijsko svetovanje odšteli kar 45 tisoč evrov. Bodo sledile zamenjave direktoric? |
21 let po zmagi drugače
Koalicijsko Demosovo vlado je vodil Lojze Peterle, predsednik parlamenta oz. »skupščine« je postal dr. France Bučar, Janez Janša je postal obrambni, Igor Bavčar notranji, dr. Dimitrij Rupel zunanji, dr. Rajko Pirnat pa pravosodni minister.
Danes mineva 21 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Volitve so bile izhodišče za uresničitev prizadevanj po samostojni slovenski državi. Demosova vlada se je že pred 21 leti ukvarjala z istimi težavami, kot se ukvarja današnja. Seveda pa so se ljudje in stranke spremenili.
"Med prvimi demokratičnimi volitvami in današnjim dnem se je zgodila velika razlika in ljudje, ki so bili pripravljeni na spremembe, so zaupali večini tistih, ki so prišli s projektom samostojne države. Hoteli so demokracijo, vedeli so, da bo treba nekaj tvegati. Videli so luč na koncu predora. Danes je čutiti veliko apatije, veliko razočaranje, drugačen pogled na politično elito, ne vidi se posebnega navdušenja. Rekel bi, da je Slovenija spet pred vprašanjem alternative, da bomo stanje spremenili. Je pa trenutno stanje v marsičem politično podobno kot pred leti, le psihologija je drugačna," je povedal evropski poslanec Lojze Peterle, ki je vodil koalicijsko Demosovo vlado po volitvah leta 1990.
"Nikakor ne bi želel živeti brez odgovornosti za prihodnost Slovenije. Vprašanja ne vidim zgolj v tem, kdo bo sedel tam, jaz to izkušnjo imam in vem, kaj bi bilo treba narediti. Glavna potreba je, da se zberejo sile, ki želijo napredek Sloveniji v skladu z vrednotami, ki smo jih postavljali že pred 20 leti," je evropski poslanec Peterle odgovoril na vprašanje, ali bi sprejel morebitno ponudbo za vodenje današnje vlade.
Jasna volja Slovencev
Demosovi koalicijski vladi je uspelo izvesti tudi osamosvojitev Republike Slovenije od takratne Jugoslavije. Na plebiscitu 23. decembra 1990 je za osamosvojitev glasovalo 88,2 odstotka volilnih upravičencev.
Evropski poslanec Lojze Peterle je za zurnal24.si povedal, da je vesel, da je pred 20 leti prišlo do tako jasne volje Slovenk in Slovencev po demokaciji in lastni državi. A smo žal v teh 20 letih s svojo državo počeli, kar smo. "Treba se je zamisliti nad tem, v kakšnem stanju smo, in zadeve močno spremeniti. Mislim, da smo še na dnu krize. Zamisliti se bo treba, kako bomo iz nje prišli in seveda tudi komu bomo zaupali na naslednjih volitvah."
Po mnenju Peterleta se je treba dogovoriti, kako bomo končali dobo dogovorne ekonomije, saj pravi, da "velik del problemov izhaja iz tega, da nismo vpeljali resnične socialno-tržne ekonomije, ampak da se je nadaljevala dogovorna ekonomija. Mi še nismo končali tranzicije. Drugače bo šele, ko se bomo odločili za spremembe, ki so nujne." | Razlika med sedanjo in vlado pred 20 leti je očitna. "Ljudje so bili takrat pripravljeni na spremembe. Hoteli so demokracijo, vedeli so, da bo treba nekaj tvegati," pravi Peterle. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
21 let po zmagi drugače
Koalicijsko Demosovo vlado je vodil Lojze Peterle, predsednik parlamenta oz. »skupščine« je postal dr. France Bučar, Janez Janša je postal obrambni, Igor Bavčar notranji, dr. Dimitrij Rupel zunanji, dr. Rajko Pirnat pa pravosodni minister.
Danes mineva 21 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Volitve so bile izhodišče za uresničitev prizadevanj po samostojni slovenski državi. Demosova vlada se je že pred 21 leti ukvarjala z istimi težavami, kot se ukvarja današnja. Seveda pa so se ljudje in stranke spremenili.
"Med prvimi demokratičnimi volitvami in današnjim dnem se je zgodila velika razlika in ljudje, ki so bili pripravljeni na spremembe, so zaupali večini tistih, ki so prišli s projektom samostojne države. Hoteli so demokracijo, vedeli so, da bo treba nekaj tvegati. Videli so luč na koncu predora. Danes je čutiti veliko apatije, veliko razočaranje, drugačen pogled na politično elito, ne vidi se posebnega navdušenja. Rekel bi, da je Slovenija spet pred vprašanjem alternative, da bomo stanje spremenili. Je pa trenutno stanje v marsičem politično podobno kot pred leti, le psihologija je drugačna," je povedal evropski poslanec Lojze Peterle, ki je vodil koalicijsko Demosovo vlado po volitvah leta 1990.
"Nikakor ne bi želel živeti brez odgovornosti za prihodnost Slovenije. Vprašanja ne vidim zgolj v tem, kdo bo sedel tam, jaz to izkušnjo imam in vem, kaj bi bilo treba narediti. Glavna potreba je, da se zberejo sile, ki želijo napredek Sloveniji v skladu z vrednotami, ki smo jih postavljali že pred 20 leti," je evropski poslanec Peterle odgovoril na vprašanje, ali bi sprejel morebitno ponudbo za vodenje današnje vlade.
Jasna volja Slovencev
Demosovi koalicijski vladi je uspelo izvesti tudi osamosvojitev Republike Slovenije od takratne Jugoslavije. Na plebiscitu 23. decembra 1990 je za osamosvojitev glasovalo 88,2 odstotka volilnih upravičencev.
Evropski poslanec Lojze Peterle je za zurnal24.si povedal, da je vesel, da je pred 20 leti prišlo do tako jasne volje Slovenk in Slovencev po demokaciji in lastni državi. A smo žal v teh 20 letih s svojo državo počeli, kar smo. "Treba se je zamisliti nad tem, v kakšnem stanju smo, in zadeve močno spremeniti. Mislim, da smo še na dnu krize. Zamisliti se bo treba, kako bomo iz nje prišli in seveda tudi komu bomo zaupali na naslednjih volitvah."
Po mnenju Peterleta se je treba dogovoriti, kako bomo končali dobo dogovorne ekonomije, saj pravi, da "velik del problemov izhaja iz tega, da nismo vpeljali resnične socialno-tržne ekonomije, ampak da se je nadaljevala dogovorna ekonomija. Mi še nismo končali tranzicije. Drugače bo šele, ko se bomo odločili za spremembe, ki so nujne."
### Odziv:
Razlika med sedanjo in vlado pred 20 leti je očitna. "Ljudje so bili takrat pripravljeni na spremembe. Hoteli so demokracijo, vedeli so, da bo treba nekaj tvegati," pravi Peterle. |
Oktobra 15 tisoč novih študentov
Vse informacije o vpisu lahko dobite na tej povezavi.
V prvem roku se je na 26.682 razpisanih mest na visokošolskih zavodih prijavilo 21.885 dijakov, od katerih je bilo izbranih 69 odstotkov oziroma 15.157, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo. Vpis bo potekal od danes do 18. avgusta.
Ponovno se je največ dijakov, 14.364, prijavilo na ljubljansko univerzo, s 7.598 vpisi sledi mariborska univerza, na primorsko univerzo se jih je vpisalo 2.485, na novogoriško pa 250. Preostanek se jih je vpisal na samostojne visokošolske zavode.
Tistim, ki jim vpis v prvem roku ni uspel, še vedno na voljo ostane drugi in tretji vpisni rok, ki bosta potekala od 20. do 28. avgusta oziroma od 1. do 5. oktobra. Rok za oddajo prošnje na mesto v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2010/11 pa je 10. avgust, študente opozarjajo na ministrstvu. | Na visokošolske zavode je bilo sprejetih 69 odstotkov prijavljenih dijakov. Skoraj pet tisoč razpisanih mest je ostalo praznih. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Oktobra 15 tisoč novih študentov
Vse informacije o vpisu lahko dobite na tej povezavi.
V prvem roku se je na 26.682 razpisanih mest na visokošolskih zavodih prijavilo 21.885 dijakov, od katerih je bilo izbranih 69 odstotkov oziroma 15.157, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo. Vpis bo potekal od danes do 18. avgusta.
Ponovno se je največ dijakov, 14.364, prijavilo na ljubljansko univerzo, s 7.598 vpisi sledi mariborska univerza, na primorsko univerzo se jih je vpisalo 2.485, na novogoriško pa 250. Preostanek se jih je vpisal na samostojne visokošolske zavode.
Tistim, ki jim vpis v prvem roku ni uspel, še vedno na voljo ostane drugi in tretji vpisni rok, ki bosta potekala od 20. do 28. avgusta oziroma od 1. do 5. oktobra. Rok za oddajo prošnje na mesto v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2010/11 pa je 10. avgust, študente opozarjajo na ministrstvu.
### Odziv:
Na visokošolske zavode je bilo sprejetih 69 odstotkov prijavljenih dijakov. Skoraj pet tisoč razpisanih mest je ostalo praznih. |
Vprašanje: 7 ali 12 tisoč
Koliko sedežev bo imel obnovljeni Plečnikov stadion, še ni jasno. Direktor družbe Bežigrajski športni park (BĹ P) Joc Pečenik je pojasnil, da bo morda na začetku imel “le” sedem tisoč sedežev in jih bodo potem dodali še pet tisoč. Inšpektor za kulturo in medije je BĹ P naložil, da mora najpozneje do sredine julija na bežigrajskem stadionu izvesti nujna vzdrževalna dela.
Zgrajen leta 2013 Časovni okvir. Če bodo ljubljanski mestni svetniki 19. aprila potrdili OPPN stadiona za Bežigradom, Pečečnik pričakuje, da bodo gradbeno dovoljenje za vse faze dobili še letos. Če ga bodo, bodo obnovo in gradnjo začeli v prvih mesecih naslednjega leta, končali pa spomladi leta 2013, je napovedal.
Investicija bo manjša
Med drugim mora sanirati venec gloriete, fasado in stene ter tako preprečiti nadaljnje poškodbe kulturnega spomenika, je zapisano v odločbi.
Ljubljanski mestni svetniki bodo 19. aprila obravnavali predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) stadiona za Bežigradom, v katerem so po novem zaradi pritožb stanovalcev Fondovih blokov namesto šestih poslovnih vil ob Koroški cesti le tri. “Zaradi krčenja poslovnih površin bo približno pol manj prihodkov, zato bomo zmanjšali tudi investicijo,” je napovedal Pečečnik, ki številk ni razkril.
Kljub temu ne verjame, da bo s to odločitvijo zakopal bojno sekiro s sosednjimi stanovalci, ki so decembra šli na sodišče, ki je v zemljiško knjigo vpisalo zaznambo spora o lastništvu. “Število vil smo zmanjšali s šest na tri, zdaj pa stanovalci želijo, da odstranimo tudi te,” je dodal Pečečnik. | Plečnikov stadion. Lastnik mora preprečiti nadaljnje poškodbe spomenika. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Vprašanje: 7 ali 12 tisoč
Koliko sedežev bo imel obnovljeni Plečnikov stadion, še ni jasno. Direktor družbe Bežigrajski športni park (BĹ P) Joc Pečenik je pojasnil, da bo morda na začetku imel “le” sedem tisoč sedežev in jih bodo potem dodali še pet tisoč. Inšpektor za kulturo in medije je BĹ P naložil, da mora najpozneje do sredine julija na bežigrajskem stadionu izvesti nujna vzdrževalna dela.
Zgrajen leta 2013 Časovni okvir. Če bodo ljubljanski mestni svetniki 19. aprila potrdili OPPN stadiona za Bežigradom, Pečečnik pričakuje, da bodo gradbeno dovoljenje za vse faze dobili še letos. Če ga bodo, bodo obnovo in gradnjo začeli v prvih mesecih naslednjega leta, končali pa spomladi leta 2013, je napovedal.
Investicija bo manjša
Med drugim mora sanirati venec gloriete, fasado in stene ter tako preprečiti nadaljnje poškodbe kulturnega spomenika, je zapisano v odločbi.
Ljubljanski mestni svetniki bodo 19. aprila obravnavali predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) stadiona za Bežigradom, v katerem so po novem zaradi pritožb stanovalcev Fondovih blokov namesto šestih poslovnih vil ob Koroški cesti le tri. “Zaradi krčenja poslovnih površin bo približno pol manj prihodkov, zato bomo zmanjšali tudi investicijo,” je napovedal Pečečnik, ki številk ni razkril.
Kljub temu ne verjame, da bo s to odločitvijo zakopal bojno sekiro s sosednjimi stanovalci, ki so decembra šli na sodišče, ki je v zemljiško knjigo vpisalo zaznambo spora o lastništvu. “Število vil smo zmanjšali s šest na tri, zdaj pa stanovalci želijo, da odstranimo tudi te,” je dodal Pečečnik.
### Odziv:
Plečnikov stadion. Lastnik mora preprečiti nadaljnje poškodbe spomenika. |
Še ta teden bo odločeno, kako bi lahko prestajal kazen, če sploh
Ljubljansko okrožno sodišče bo predvidoma do konca tega tedna odločilo, kdaj bo moral nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar na prestajanje kazni, predvsem pa ali je res dovolj zdrav, da se preseliti v zapor na Dob in posledično na kakšen način bi bilo trenutno najbolj primerno, da odsluži dosojeno kazen, če selitve v zapor zaradi slabega zdravstvenega stanja ne bi dobro prestal in da njegovo zdravje ne bi bilo še dodatno ogroženo
Čakajo izvide okrevanja po operaciji
Sodišče je tudi že pregledalo odgovore medicinskega izvedenca Petra Rakovca, ki je Bavčarja pregledal konec preteklega tedna ter preveril vse njegove zdravniške izvide in zakaj je moral Bavčar na nujno operacijo. Ob tem naj bi tudi ocenil, ali je Bavčarju njegova sicer dolgoletna bolezen v zadnjih tednih res skokovito napredovala. Zaradi vsega tega pa naj bi po neuradnih podatkih sodišču svetoval, da Bavčarju za nekaj časa preložijo prestajanje kazni.
"Sodišče je prejelo izvedensko mnenje za obsojenega Igorja Bavčarja. Sodišče še ne razpolaga s potrebnimi podatki, zato bodo nadaljnji ukrepi sprejeti in odvisni od te okoliščine oziroma pridobljenih podatkov. Nadaljnji ukrepi sodišča bodo znani predvidoma ta teden," pojasnjujejo na sodišču.
Zanima jih namreč, kakšno bo Bavčarjevo zdravstveno stanje po šesturni operacij, ki jo je prestal v ponedeljek. Direktorica Medicorja Metka Zorc je sicer že pred tednom poseg označila kot nujno potreben za Bavčarja, ki zdaj čaka še okrevanje. Zorčeva pa ne želi vnaprej napovedovati, kako dolgo bo to. Zagotovo pa bo to morala v najkrajšem možnem času pojasniti sodišču. Šele po tem bo namreč sodišče odločilo, ali se bo Bavčar sploh selil na Dob ali ne.
Višji sodniki tudi o Bavčarju
O tem, kako bi lahko odslužil sedemletno zaporno kazen pa hkrati odločajo tudi na ljubljanskem višjem sodišču. Od ponedeljka namreč obravnavajo še eno, tokrat sicer že tretjo, Bavčarjevo pritožbo, ki jo je višjim sodnikom posredoval potem, ko je okrožno sodišče vse tri njegove prošnje naj mu preložijo prestajanje kazni, zavrnilo. | Ljubljansko okrožno sodišče zanima, kako se nekdanji šef Istrabenza počuti po operaciji. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Še ta teden bo odločeno, kako bi lahko prestajal kazen, če sploh
Ljubljansko okrožno sodišče bo predvidoma do konca tega tedna odločilo, kdaj bo moral nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar na prestajanje kazni, predvsem pa ali je res dovolj zdrav, da se preseliti v zapor na Dob in posledično na kakšen način bi bilo trenutno najbolj primerno, da odsluži dosojeno kazen, če selitve v zapor zaradi slabega zdravstvenega stanja ne bi dobro prestal in da njegovo zdravje ne bi bilo še dodatno ogroženo
Čakajo izvide okrevanja po operaciji
Sodišče je tudi že pregledalo odgovore medicinskega izvedenca Petra Rakovca, ki je Bavčarja pregledal konec preteklega tedna ter preveril vse njegove zdravniške izvide in zakaj je moral Bavčar na nujno operacijo. Ob tem naj bi tudi ocenil, ali je Bavčarju njegova sicer dolgoletna bolezen v zadnjih tednih res skokovito napredovala. Zaradi vsega tega pa naj bi po neuradnih podatkih sodišču svetoval, da Bavčarju za nekaj časa preložijo prestajanje kazni.
"Sodišče je prejelo izvedensko mnenje za obsojenega Igorja Bavčarja. Sodišče še ne razpolaga s potrebnimi podatki, zato bodo nadaljnji ukrepi sprejeti in odvisni od te okoliščine oziroma pridobljenih podatkov. Nadaljnji ukrepi sodišča bodo znani predvidoma ta teden," pojasnjujejo na sodišču.
Zanima jih namreč, kakšno bo Bavčarjevo zdravstveno stanje po šesturni operacij, ki jo je prestal v ponedeljek. Direktorica Medicorja Metka Zorc je sicer že pred tednom poseg označila kot nujno potreben za Bavčarja, ki zdaj čaka še okrevanje. Zorčeva pa ne želi vnaprej napovedovati, kako dolgo bo to. Zagotovo pa bo to morala v najkrajšem možnem času pojasniti sodišču. Šele po tem bo namreč sodišče odločilo, ali se bo Bavčar sploh selil na Dob ali ne.
Višji sodniki tudi o Bavčarju
O tem, kako bi lahko odslužil sedemletno zaporno kazen pa hkrati odločajo tudi na ljubljanskem višjem sodišču. Od ponedeljka namreč obravnavajo še eno, tokrat sicer že tretjo, Bavčarjevo pritožbo, ki jo je višjim sodnikom posredoval potem, ko je okrožno sodišče vse tri njegove prošnje naj mu preložijo prestajanje kazni, zavrnilo.
### Odziv:
Ljubljansko okrožno sodišče zanima, kako se nekdanji šef Istrabenza počuti po operaciji. |
Danes osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Foto: Urban Štebljaj
V Cankarjevem domu bo drevi potekala osrednja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra. Slavnostni govornik bo premier Janez Janša. Proslavo naj bi spremljala kulturna manifestacija. Kulturniki in umetniki naj bi se zbrali na Kongresnem trgu in ob 20. uri pred Cankarjevim domom pripravili Protestival.
Premier ob državnem prazniku popoldne prireja sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Praznik pa bodo obeležili tudi s slavnostno sejo DZ.
Plebiscit sledil demokratičnim spremembam
Prepričljiva večina volivcev se je 23. decembra pred 22 leti na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni kasneje. Plebiscit leta 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja in so aprila tega leta pripeljale do prvih povojnih demokratičnih in večstrankarskih volitev.
Napoved programa proslave je spet sprožila nekaj razburjenja, saj so se pojavile informacije, da naj bi na njej izvajali dve kitici Prešernove Zdravljice. Vendar so v uradu vlade za komuniciranje zagotovili, da bo baritonist Domen Križaj ob spremljavi policijskega orkestra kot himno zapel le sedmo kitico, kot to določa zakon.
Ob robu proslave pa naj bi se v središču mesta srečali kulturniki in umetniki ter izrazili potrebo po drugačni paradigmi v kulturi in politiki. Kot so sporočili iz Založbe Sanje, so shod prijavili, da bi se izognili plačilu zagrožene globe.
Današnji shod podprlo tudi Društvo slovenskih pisateljev
Nekaterim posameznikom je bila namreč ideja o shodu, objavljena na družbenem omrežju Facebook, zelo blizu, zato so se osebno izpostavili z imenom in priimkom, pobudi pa so se pridružili tudi Društvo slovenskih pisateljev, številni posamezniki, umetniške skupine in društva.
Slovenija je bila sicer v znamenju protestov v petek, a je tako imenovana prva vseslovenska ljudska vstaja minila večinoma mirno, brez izgredov. V prestolnici se je zbralo nekaj tisoč ljudi, po oceni policije okoli 5000, v Mariboru okoli tisoč, drugod po Sloveniji pa večinoma po nekaj deset. V Ljubljani so policisti zaradi kršenja predpisov pridržali štiri, v Mariboru pa eno osebo. | Premier Janez Janša ob državnem prazniku popoldne prireja sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev v vojni za Slovenijo | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Danes osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Foto: Urban Štebljaj
V Cankarjevem domu bo drevi potekala osrednja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra. Slavnostni govornik bo premier Janez Janša. Proslavo naj bi spremljala kulturna manifestacija. Kulturniki in umetniki naj bi se zbrali na Kongresnem trgu in ob 20. uri pred Cankarjevim domom pripravili Protestival.
Premier ob državnem prazniku popoldne prireja sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Praznik pa bodo obeležili tudi s slavnostno sejo DZ.
Plebiscit sledil demokratičnim spremembam
Prepričljiva večina volivcev se je 23. decembra pred 22 leti na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni kasneje. Plebiscit leta 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja in so aprila tega leta pripeljale do prvih povojnih demokratičnih in večstrankarskih volitev.
Napoved programa proslave je spet sprožila nekaj razburjenja, saj so se pojavile informacije, da naj bi na njej izvajali dve kitici Prešernove Zdravljice. Vendar so v uradu vlade za komuniciranje zagotovili, da bo baritonist Domen Križaj ob spremljavi policijskega orkestra kot himno zapel le sedmo kitico, kot to določa zakon.
Ob robu proslave pa naj bi se v središču mesta srečali kulturniki in umetniki ter izrazili potrebo po drugačni paradigmi v kulturi in politiki. Kot so sporočili iz Založbe Sanje, so shod prijavili, da bi se izognili plačilu zagrožene globe.
Današnji shod podprlo tudi Društvo slovenskih pisateljev
Nekaterim posameznikom je bila namreč ideja o shodu, objavljena na družbenem omrežju Facebook, zelo blizu, zato so se osebno izpostavili z imenom in priimkom, pobudi pa so se pridružili tudi Društvo slovenskih pisateljev, številni posamezniki, umetniške skupine in društva.
Slovenija je bila sicer v znamenju protestov v petek, a je tako imenovana prva vseslovenska ljudska vstaja minila večinoma mirno, brez izgredov. V prestolnici se je zbralo nekaj tisoč ljudi, po oceni policije okoli 5000, v Mariboru okoli tisoč, drugod po Sloveniji pa večinoma po nekaj deset. V Ljubljani so policisti zaradi kršenja predpisov pridržali štiri, v Mariboru pa eno osebo.
### Odziv:
Premier Janez Janša ob državnem prazniku popoldne prireja sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev v vojni za Slovenijo |
Vogrin ima za skoraj milijon evrov izvršb
Banka Koper je na sodišču uspela z že tretjim zahtevkom zoper nepovezanega poslanca Ivana Vogrina. Tokrat zahtevajo plačilo 175 tisoč evrov, skupaj s prejšnjimi izvršbami pa od poslanca terjajo 610 tisoč evrov.
Tarča rubeža sta Vogrin in Interles, osrednje družinsko podjetje, ki se ukvarja z izdelavo in montažo oken, poroča Dnevnik. Sam sklep o izvršbi je postal pravnomočen že sredi maja letos, sodišče pa ga je prejšnji teden poslalo v izvrševanje.
Banka rubi Vogrinčevo plačo
Banka Koper rubi tudi poslančeve prejemke, in sicer dve tretjini poslanske plače, ki je januarja znašala 5673 evrov bruto. Pod rubežem je tudi njegovo ostalo premoženje in delež obubožanih družb Interles IG in Interles - Belcont.
Dolžan tudi Unicreditu
Že pred tedni je sodišče tudi Unicreditu zaradi izterjave 231 tisoč evrov dovolilo rubež Vogrinovih podjetij, ne pa tudi njegove plače. Nekdanji poslanec Državljanske liste je namreč temu delu uspešno ugovarjal.
Koliko dolga imajo poslančeva podjetja samo do bank, ni znano, po dostopnih podatkih pa so Interles, Belcont, ki je v stečaju, Vogrin Inženiring in Interles - Belcont še konec leta 2011 imeli za 3,5 milijona evrov finančnih obveznosti. | Vrednost pravnomočnih izvršb zoper poslanca Ivana Vogrina se bliža milijonu evrov. Vložile sta jih Unicredit in Banka Koper. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Vogrin ima za skoraj milijon evrov izvršb
Banka Koper je na sodišču uspela z že tretjim zahtevkom zoper nepovezanega poslanca Ivana Vogrina. Tokrat zahtevajo plačilo 175 tisoč evrov, skupaj s prejšnjimi izvršbami pa od poslanca terjajo 610 tisoč evrov.
Tarča rubeža sta Vogrin in Interles, osrednje družinsko podjetje, ki se ukvarja z izdelavo in montažo oken, poroča Dnevnik. Sam sklep o izvršbi je postal pravnomočen že sredi maja letos, sodišče pa ga je prejšnji teden poslalo v izvrševanje.
Banka rubi Vogrinčevo plačo
Banka Koper rubi tudi poslančeve prejemke, in sicer dve tretjini poslanske plače, ki je januarja znašala 5673 evrov bruto. Pod rubežem je tudi njegovo ostalo premoženje in delež obubožanih družb Interles IG in Interles - Belcont.
Dolžan tudi Unicreditu
Že pred tedni je sodišče tudi Unicreditu zaradi izterjave 231 tisoč evrov dovolilo rubež Vogrinovih podjetij, ne pa tudi njegove plače. Nekdanji poslanec Državljanske liste je namreč temu delu uspešno ugovarjal.
Koliko dolga imajo poslančeva podjetja samo do bank, ni znano, po dostopnih podatkih pa so Interles, Belcont, ki je v stečaju, Vogrin Inženiring in Interles - Belcont še konec leta 2011 imeli za 3,5 milijona evrov finančnih obveznosti.
### Odziv:
Vrednost pravnomočnih izvršb zoper poslanca Ivana Vogrina se bliža milijonu evrov. Vložile sta jih Unicredit in Banka Koper. |
Koper brez fizioterapije
Koncesijsko ambulanto, ki je doslej delovala v prostorih Zdravstvenega doma Koper, bodo izselili, je potrdila ena od fizioterapevtk, ki dela v ambulanti. Zdravstveni dom Koper bo tako ostal brez fizioterapevtske ambulante. Tudi drugje v središču mesta Koper ni ambulante za fizioterapijo, zato bodo morali pacienti iskati pomoč na obrobju, kjer fizioterapevtke zdaj iščejo nove prostore. V ambulanti jih je skupno delalo pet, vsaka s svojo koncesijo.
Namesto fizioterapije ginekologija
"V pogodbi, ki jo imamo sklenjeno, bi nam nove prostore moral poiskati ZD, vendar tega niso naredili, " razlaga fizioterapevtka Stanislava Držan. Fizioterapevtke so dnevno obravnavale tudi do 100 pacientov. V njihove prostore naj bi naselili ginekološko ambulanto. "Govora je o tem, da naj bi se v ambulanto preselil oče direktorja, ki ima ginekološko ambulanto v Šalari, " pravi Držanova.
Direktorja zdravstvenega doma Matevža Ravnikarja danes nismo uspeli dobitii, saj je službeno odsoten, je pa za Primorske novice pred dnevi pojasnil, da bi bilo za pacientke bolje, če bi specialistična ginekološka ambulanta iz Šalarov delovala znotraj ZD Koper, saj bi imele predvsem nosečnice, ki potrebujejo posebno obravnavo, boljši dostop do laboratorijskih preiskav in diabetične ambulante.V ZD Koper sicer že deluje ginekolog, ki pa naj bi se v kratkem upokojil.
Pritiski in nadzori
"Smo kar razočarane, tega nismo pričakovale. Zaznale pa smo precej nenavadnega dogajanja v zadnjem času. Pojavljale so se anonimke glede našega dela, dejstvo pa je, da se pacienti niso pritoževali. V kratkem smo imele tudi tri inšpekcijske nadzore, nadzor ministrstva, sanitarni nadzor in nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje," razlaga Držanova.
. | Pet fizioterapevtk koncesionark bo moralo zapustiti prostore Zdravstvenega doma Koper. Center Kopra bo tako ostal brez fizioterapevtske ambulante. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Koper brez fizioterapije
Koncesijsko ambulanto, ki je doslej delovala v prostorih Zdravstvenega doma Koper, bodo izselili, je potrdila ena od fizioterapevtk, ki dela v ambulanti. Zdravstveni dom Koper bo tako ostal brez fizioterapevtske ambulante. Tudi drugje v središču mesta Koper ni ambulante za fizioterapijo, zato bodo morali pacienti iskati pomoč na obrobju, kjer fizioterapevtke zdaj iščejo nove prostore. V ambulanti jih je skupno delalo pet, vsaka s svojo koncesijo.
Namesto fizioterapije ginekologija
"V pogodbi, ki jo imamo sklenjeno, bi nam nove prostore moral poiskati ZD, vendar tega niso naredili, " razlaga fizioterapevtka Stanislava Držan. Fizioterapevtke so dnevno obravnavale tudi do 100 pacientov. V njihove prostore naj bi naselili ginekološko ambulanto. "Govora je o tem, da naj bi se v ambulanto preselil oče direktorja, ki ima ginekološko ambulanto v Šalari, " pravi Držanova.
Direktorja zdravstvenega doma Matevža Ravnikarja danes nismo uspeli dobitii, saj je službeno odsoten, je pa za Primorske novice pred dnevi pojasnil, da bi bilo za pacientke bolje, če bi specialistična ginekološka ambulanta iz Šalarov delovala znotraj ZD Koper, saj bi imele predvsem nosečnice, ki potrebujejo posebno obravnavo, boljši dostop do laboratorijskih preiskav in diabetične ambulante.V ZD Koper sicer že deluje ginekolog, ki pa naj bi se v kratkem upokojil.
Pritiski in nadzori
"Smo kar razočarane, tega nismo pričakovale. Zaznale pa smo precej nenavadnega dogajanja v zadnjem času. Pojavljale so se anonimke glede našega dela, dejstvo pa je, da se pacienti niso pritoževali. V kratkem smo imele tudi tri inšpekcijske nadzore, nadzor ministrstva, sanitarni nadzor in nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje," razlaga Držanova.
.
### Odziv:
Pet fizioterapevtk koncesionark bo moralo zapustiti prostore Zdravstvenega doma Koper. Center Kopra bo tako ostal brez fizioterapevtske ambulante. |
Delo stoji za svojo zgodbo
Delo: Denar iz Patrie v SDS
Björkqvist naj bi, po pisanju Dela, potrdil, da se je denar iz finskega državnega podjetja Patria ob nakupu osemkolesnikov stekel v največjo opozicijsko stranko SDS. Björkqvist pravi, da so Finci hoteli prodati svoj produkt, SDS pa je denar sprejela.
Na Björqvistove izjave se je odzval tudi odgovorni urednik Dela Darijan Košir. Kot je zapisla v sporočilu za javnost je novinar časopisa Dejan Karba na Finsko odpotoval na vnaprej dogovorjeni in pripravljeni pogovor z Björkqvistom, ki bi ga ta lahko zavrnil pa ga ni.
Novinar Dela Dejan Karba je v svojem odzivu na navedbe Björkqvista dejal, da stoji za svojo zgodbo, ki se je šla preverjat na Finsko. "Bilo je res 'off the record' in on ima sedaj vso pravico, da pove, da to ni res. Kaj pa je res, pa bo pokazala preiskava".
Po Koširjevih besedah pa je bilo vse, kar je Björkqvist povedal Karbi, namenjeno objavi in da je Björkqvist to vedel.
"Razumem, da je Björkqvist zaradi pretirane zgovornosti zdaj v težavah s svojimi nadrejenimi ... a to je problem Björqvista, ne Karbe. To naše zgodbe po vsebini v ničemer ne spreminja in za njo stojimo tako kot včeraj - z vsemi sredstvi," je še poudaril Košir.
Finec zanika obstoj dokazov
Na izrecno vprašanje, ali lahko potrdi današnje navedbe časnika Delo, da imajo zadosti dokazov, da je denar iz Patrie šel v SDS Janeza Janše, je Björkqvist dejal, da ne. Pojasnil pa je, da preiskujejo, če je denar končal pri kakšni stranki ali posamezniku. Pri tej izjavi vztraja.
Povedal je, da je prejšnji teden na Finsko prišel neznanec iz Dela in jim dal nekaj informacij in dokumentov, ki se nanašajo na brezplačnike. Pri tem je še dodal, da so za informacije slišali prvič in da jih bodo preučili, saj še ne vedo ali je pomembna ali ne.
"Najemanje posojilo je običajno"
Ned brezplačniki, ki naj bi bili povezani z zadevo Patria, so Slovenski tednik in Ekspres. Direktor podjetja Progresija, ki je izdajala brezplačnik Slovenski tednik, Andrej Lasbaher te navedbe zavrača Za svoje posle je brezplačnik najemal posojila, "kot je za tovrstne projekte malih založnikov razumljivo". Lasbaher zavrača tudi navedbe, da bi vsebina tednika nastajala v stranki SDS.
Poleg Patrie na tapeti tudi novinarska etika
Kot je poudaril, so z njim razpravljali celo o novinarskih etičnih standardih. Po njegovih besedah ga je novinar citiral "napačno, zelo napačno," in napačno informacijo je danes tudi prejel iz Slovenije.
Björkqvist je tudi zavrnil, da bi dejal, da slovenski kriminalisti slabo opravljajo svoje delo. Poudaril je, da s slovensko policijo zelo dobro sodelujejo ter, da bodo s primerom končali do naslednjega poletja. Počasno delo je po njegovem krivda finske policije, ki preučuje velike količine materiala.
V SDS so vse zanikali, rekoč, da bi kakšna nakazila s Finske odkrilo že Računsko sodišče. Obenem pa pričakujejo, da se bo zadeva še stopnjevala pred lokalnimi volitvami. | Ni dokazov, da je denar šel v SDS, pa tudi, če bi obstajali, nisem tako neumen, da bi jih dal v javnost, je povedal finski kriminalist Kaj Erik Björkqvist. Delo stoji za svojo zgodbo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Delo stoji za svojo zgodbo
Delo: Denar iz Patrie v SDS
Björkqvist naj bi, po pisanju Dela, potrdil, da se je denar iz finskega državnega podjetja Patria ob nakupu osemkolesnikov stekel v največjo opozicijsko stranko SDS. Björkqvist pravi, da so Finci hoteli prodati svoj produkt, SDS pa je denar sprejela.
Na Björqvistove izjave se je odzval tudi odgovorni urednik Dela Darijan Košir. Kot je zapisla v sporočilu za javnost je novinar časopisa Dejan Karba na Finsko odpotoval na vnaprej dogovorjeni in pripravljeni pogovor z Björkqvistom, ki bi ga ta lahko zavrnil pa ga ni.
Novinar Dela Dejan Karba je v svojem odzivu na navedbe Björkqvista dejal, da stoji za svojo zgodbo, ki se je šla preverjat na Finsko. "Bilo je res 'off the record' in on ima sedaj vso pravico, da pove, da to ni res. Kaj pa je res, pa bo pokazala preiskava".
Po Koširjevih besedah pa je bilo vse, kar je Björkqvist povedal Karbi, namenjeno objavi in da je Björkqvist to vedel.
"Razumem, da je Björkqvist zaradi pretirane zgovornosti zdaj v težavah s svojimi nadrejenimi ... a to je problem Björqvista, ne Karbe. To naše zgodbe po vsebini v ničemer ne spreminja in za njo stojimo tako kot včeraj - z vsemi sredstvi," je še poudaril Košir.
Finec zanika obstoj dokazov
Na izrecno vprašanje, ali lahko potrdi današnje navedbe časnika Delo, da imajo zadosti dokazov, da je denar iz Patrie šel v SDS Janeza Janše, je Björkqvist dejal, da ne. Pojasnil pa je, da preiskujejo, če je denar končal pri kakšni stranki ali posamezniku. Pri tej izjavi vztraja.
Povedal je, da je prejšnji teden na Finsko prišel neznanec iz Dela in jim dal nekaj informacij in dokumentov, ki se nanašajo na brezplačnike. Pri tem je še dodal, da so za informacije slišali prvič in da jih bodo preučili, saj še ne vedo ali je pomembna ali ne.
"Najemanje posojilo je običajno"
Ned brezplačniki, ki naj bi bili povezani z zadevo Patria, so Slovenski tednik in Ekspres. Direktor podjetja Progresija, ki je izdajala brezplačnik Slovenski tednik, Andrej Lasbaher te navedbe zavrača Za svoje posle je brezplačnik najemal posojila, "kot je za tovrstne projekte malih založnikov razumljivo". Lasbaher zavrača tudi navedbe, da bi vsebina tednika nastajala v stranki SDS.
Poleg Patrie na tapeti tudi novinarska etika
Kot je poudaril, so z njim razpravljali celo o novinarskih etičnih standardih. Po njegovih besedah ga je novinar citiral "napačno, zelo napačno," in napačno informacijo je danes tudi prejel iz Slovenije.
Björkqvist je tudi zavrnil, da bi dejal, da slovenski kriminalisti slabo opravljajo svoje delo. Poudaril je, da s slovensko policijo zelo dobro sodelujejo ter, da bodo s primerom končali do naslednjega poletja. Počasno delo je po njegovem krivda finske policije, ki preučuje velike količine materiala.
V SDS so vse zanikali, rekoč, da bi kakšna nakazila s Finske odkrilo že Računsko sodišče. Obenem pa pričakujejo, da se bo zadeva še stopnjevala pred lokalnimi volitvami.
### Odziv:
Ni dokazov, da je denar šel v SDS, pa tudi, če bi obstajali, nisem tako neumen, da bi jih dal v javnost, je povedal finski kriminalist Kaj Erik Björkqvist. Delo stoji za svojo zgodbo. |
'Volitve korak k drugi republiki'
"Močan signal v obliki opozorila sedanjih vladnih strank lahko prinese, upajmo, streznitev vsmislu, da je oklevanja dovolj," je med drugim dejal prvak SDS Janez Janša ter dodal, daso neposredne posledice gospodarske krize v smislu naraščanja brezposelnosti, stečajev, nižanjustandarda tukaj, in da je treba ukrepati. Ob tem je poudaril, da je treba pustiti ob straniaroganco, s katero so "denimo prejšnji petek zavrnili cel paket protikriznih ukrepov, ki jih je predlagala SDS".Treba je združevati moči in izpolnjevati obljube, je še pojasnil na zaključni prireditvi stranke vBrdu pri Kranju.
Prvo stopnico k drugi republiki bo predstavljal dan evropskihvolitev.
Janez Janša
Trije izzivi po Janši
Janša je še dodal, da so danes pred svetom trije ključni izzivi, in sicer boj proti revščini,zagotavljanje miru in stabilnosti v svetu ter boj proti podnebnim spremembam. In nov izziv je ponjegovih besedah tudi gospodarska kriza. Po njegovem mnenju se je treba posvetiti tudi vprašanju,kako po krizi. Obenem je dodal, da bo Slovenija bistveno prej vstopila v drugo republiko, pri čemerbo prvo stopnico predstavljal prav dan evropskih volitev, torej 7. junij.
Sicer pa so na zaključni prireditvi stranke pred evropskimi volitvami vsi kandidati terpredsednik stranke zbrane pozvali, naj se naslednjo nedeljo udeležijo volitev, k udeležbi pa najpovabijo tudi svoje prijatelje, znance in kolege. Nosilec liste Milan Zver je v svojem nagovoru zbranim med drugim poudaril, da mora bitiSlovenija, če hoče ostati akter evropske in svetovne politike, kreativna in inovativna tudi v EU. "Zadnjih pet let smo Slovenci s pridom izkoriščali svoj položaj v evropskih strukturah, šeposebej lani ob predsedovanju Slovenije EU," je dodal.
Poleg Zvera so na listi SDS še evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, nekdanji notranji minister Dragutin Mate, dolgoletni državnozborski poslanec Mirko Zamernik, nekdanja smučarka Katja Koren Miklavec in nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar. | Evropske volitve potrebujemo kot močan streznitveni signal za sedanjo vladajočo izvršilno oblast, je na zaključni prireditvi SDS dejal predsednik stranke Janez Janša. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
'Volitve korak k drugi republiki'
"Močan signal v obliki opozorila sedanjih vladnih strank lahko prinese, upajmo, streznitev vsmislu, da je oklevanja dovolj," je med drugim dejal prvak SDS Janez Janša ter dodal, daso neposredne posledice gospodarske krize v smislu naraščanja brezposelnosti, stečajev, nižanjustandarda tukaj, in da je treba ukrepati. Ob tem je poudaril, da je treba pustiti ob straniaroganco, s katero so "denimo prejšnji petek zavrnili cel paket protikriznih ukrepov, ki jih je predlagala SDS".Treba je združevati moči in izpolnjevati obljube, je še pojasnil na zaključni prireditvi stranke vBrdu pri Kranju.
Prvo stopnico k drugi republiki bo predstavljal dan evropskihvolitev.
Janez Janša
Trije izzivi po Janši
Janša je še dodal, da so danes pred svetom trije ključni izzivi, in sicer boj proti revščini,zagotavljanje miru in stabilnosti v svetu ter boj proti podnebnim spremembam. In nov izziv je ponjegovih besedah tudi gospodarska kriza. Po njegovem mnenju se je treba posvetiti tudi vprašanju,kako po krizi. Obenem je dodal, da bo Slovenija bistveno prej vstopila v drugo republiko, pri čemerbo prvo stopnico predstavljal prav dan evropskih volitev, torej 7. junij.
Sicer pa so na zaključni prireditvi stranke pred evropskimi volitvami vsi kandidati terpredsednik stranke zbrane pozvali, naj se naslednjo nedeljo udeležijo volitev, k udeležbi pa najpovabijo tudi svoje prijatelje, znance in kolege. Nosilec liste Milan Zver je v svojem nagovoru zbranim med drugim poudaril, da mora bitiSlovenija, če hoče ostati akter evropske in svetovne politike, kreativna in inovativna tudi v EU. "Zadnjih pet let smo Slovenci s pridom izkoriščali svoj položaj v evropskih strukturah, šeposebej lani ob predsedovanju Slovenije EU," je dodal.
Poleg Zvera so na listi SDS še evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, nekdanji notranji minister Dragutin Mate, dolgoletni državnozborski poslanec Mirko Zamernik, nekdanja smučarka Katja Koren Miklavec in nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar.
### Odziv:
Evropske volitve potrebujemo kot močan streznitveni signal za sedanjo vladajočo izvršilno oblast, je na zaključni prireditvi SDS dejal predsednik stranke Janez Janša. |
Umaknili čokoladni jajček
Podatki o izdelku
Vrsta proizvoda / blagovna znamka: Čokoladni jajček Bakugan z igračko presenečnja 20g
Proizvajalec: SWEET S.p.a., Via Gregorcic 19, 34170 Gorizia (Italia),
Distributer: SWEET RANDI d.o.o., Vodovodna pot 5a, 5000 Nova Gorica
Pakiranje: 20g
Rok uporabe: 31.8.2013, LOT: 162.BHI2 in 30.9.2013, LOT: L207.BKG2
Poreklo: Italija
Uvoznik je iz prodaje umaknil čokoladni jajček Bakugan z igračko presenečnja 20g, ker ne ustreza varnostnim standardom in zakonodaji s področja varnosti igrač.
"V primeru, da imate to čokoladno jajčko doma, jo takoj odstranite iz dosega otrok, predvsem sporno embalažo," svetujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
(Foto: ZPS) $("#figure_862113 img").load(function(){ setTimeout( '$("#figure_862113 .figcaption").css("width", $("#figure_862113 img").width() ).show();' , 1000 ); }); Glede na to, da prihajajo velikonočni prazniki in se bo tovrstna čokolada - igračka pogosteje kupovala, v ZPS svetujejo večjo previdnost predvsem družinam z otroci, mlajšimi od treh let.
Pri uvozniku so v pojasnilo o umiku izdelka zapisali, da jajček ni skladen s predpisi o varnosti igrač. Embalaža, v kateri je igračka presenečenja, je namreč tako majhna, da obstaja možnost zadušitve, če jo otrok pogoltne. | Čokoladni jajček Bakugan z igračko presenečenja ne ustreza varnostnim standardom in zakonodaji s področja varnostni igrač. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Umaknili čokoladni jajček
Podatki o izdelku
Vrsta proizvoda / blagovna znamka: Čokoladni jajček Bakugan z igračko presenečnja 20g
Proizvajalec: SWEET S.p.a., Via Gregorcic 19, 34170 Gorizia (Italia),
Distributer: SWEET RANDI d.o.o., Vodovodna pot 5a, 5000 Nova Gorica
Pakiranje: 20g
Rok uporabe: 31.8.2013, LOT: 162.BHI2 in 30.9.2013, LOT: L207.BKG2
Poreklo: Italija
Uvoznik je iz prodaje umaknil čokoladni jajček Bakugan z igračko presenečnja 20g, ker ne ustreza varnostnim standardom in zakonodaji s področja varnosti igrač.
"V primeru, da imate to čokoladno jajčko doma, jo takoj odstranite iz dosega otrok, predvsem sporno embalažo," svetujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
(Foto: ZPS) $("#figure_862113 img").load(function(){ setTimeout( '$("#figure_862113 .figcaption").css("width", $("#figure_862113 img").width() ).show();' , 1000 ); }); Glede na to, da prihajajo velikonočni prazniki in se bo tovrstna čokolada - igračka pogosteje kupovala, v ZPS svetujejo večjo previdnost predvsem družinam z otroci, mlajšimi od treh let.
Pri uvozniku so v pojasnilo o umiku izdelka zapisali, da jajček ni skladen s predpisi o varnosti igrač. Embalaža, v kateri je igračka presenečenja, je namreč tako majhna, da obstaja možnost zadušitve, če jo otrok pogoltne.
### Odziv:
Čokoladni jajček Bakugan z igračko presenečenja ne ustreza varnostnim standardom in zakonodaji s področja varnostni igrač. |
Protestov se je udeležil tudi Križnar
Uro po tem ko je ameriški predsednik George Bush, čigar obiski običajno po vsem svetu sprožajo proteste aktivistov,zapustil Slovenijo, se je v Kranju začel edini prijavljeni protest na Gorenjskem. Z njim sonasprotniki Busheve in evropske politike želeli opozoriti slovenske politike, da je država gostilanajvečjega diktatorja in zločinca. Protestni shod je na Slovenski trg v Kranju v prvih urahprivabil le okrog 40 ljudi, ki so izrazili podporo prizadevanjem Društva za rehabilitacijorock'n'rolla in kulturnega centra Bajta, ki sta protestni shod organizirala. Kot duhovni vodja jesodeloval tudi svetovni popotnik in zagovornik človekovih pravic Tomo Križnar.
Primorcem ni uspelo do Brda
Študenti humanističnih ved iz Kopra, združeni v iniciativi Alternativa, so se poskušaliprebiti v bližino močno zastraženega Brda, a jih je policija ustavila že pred Ljubljano. Ponavedbah iniciative so jih policisti trikrat legitimirali, saj je bil njihov kombi dobro opazen. Nalevi strani kombija je namreč napis Bushit, na desni pa EUshit, poleg tega je opremljen še skarikaturami ameriškega predsednika Georgea Busha kot kavboja, ki jaha kokoš, ki je prispodobaSlovenije. Policisti so med drugim zahtevali tehnični pregled vozila, čeprav je to imelo tehničnodovoljenje, je povedal eden od organizatorjev akcije Mile Zukić, ki je bil nad ravnanjem policije zgrožen, medtem ko policija trdi, davozilo ni izpolnjevalo tehničnih pogojev. Ker se študentom humanističnih ved v Kopru, ki soustanovili omenjeno novo civilno iniciativo, ni uspelo prebiti v bližino Brda pri Kranju, so svojoakcijo Rinemo v smrdljivce, ki jo organizirajo skupaj z Društvom prijateljev zmernega napredka,izvedli v Ljubljani.
Priznanje za Busha
Policisti so predstavnikom Stranke mladih Slovenije preprečili predajo priznanjapredsedniku ZDA Georgeu Bushu na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Predsednik stranke Darko Krajnc je poudaril, da je Bush s svojo napačno držo na področju miru,demokracije in varstva okolja pokazal, kako naj se ne bi vodila politika, zato dobi priznanje. Tripredstavnike stranke, ki so želeli predati " zeleno priznanje" in " značko za mir in nenasilje", je na Cankarjevi cesti pričakala zapora. Policisti so zaprlivse dostope do ameriškega veleposlaništva. Krajnc je policistom pojasnjeval, da so to predajo napoliciji prijavili že mesec dni nazaj, da imajo uradno dovoljenje in da so dogovorjeni tudi zveleposlaništvom. A policisti jim niso dovolili naprej. " Zdi se, da smo trčili ob živi zid," je predsednik stranke pojasnil novinarjem. | Koprskim študentom se ni uspelo prebiti do močno zastraženega Brda. Namesto tega so protestirali v Kranju in Ljubljani, predstavniki SMS so Bushu želeli podeliti priznanje. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Protestov se je udeležil tudi Križnar
Uro po tem ko je ameriški predsednik George Bush, čigar obiski običajno po vsem svetu sprožajo proteste aktivistov,zapustil Slovenijo, se je v Kranju začel edini prijavljeni protest na Gorenjskem. Z njim sonasprotniki Busheve in evropske politike želeli opozoriti slovenske politike, da je država gostilanajvečjega diktatorja in zločinca. Protestni shod je na Slovenski trg v Kranju v prvih urahprivabil le okrog 40 ljudi, ki so izrazili podporo prizadevanjem Društva za rehabilitacijorock'n'rolla in kulturnega centra Bajta, ki sta protestni shod organizirala. Kot duhovni vodja jesodeloval tudi svetovni popotnik in zagovornik človekovih pravic Tomo Križnar.
Primorcem ni uspelo do Brda
Študenti humanističnih ved iz Kopra, združeni v iniciativi Alternativa, so se poskušaliprebiti v bližino močno zastraženega Brda, a jih je policija ustavila že pred Ljubljano. Ponavedbah iniciative so jih policisti trikrat legitimirali, saj je bil njihov kombi dobro opazen. Nalevi strani kombija je namreč napis Bushit, na desni pa EUshit, poleg tega je opremljen še skarikaturami ameriškega predsednika Georgea Busha kot kavboja, ki jaha kokoš, ki je prispodobaSlovenije. Policisti so med drugim zahtevali tehnični pregled vozila, čeprav je to imelo tehničnodovoljenje, je povedal eden od organizatorjev akcije Mile Zukić, ki je bil nad ravnanjem policije zgrožen, medtem ko policija trdi, davozilo ni izpolnjevalo tehničnih pogojev. Ker se študentom humanističnih ved v Kopru, ki soustanovili omenjeno novo civilno iniciativo, ni uspelo prebiti v bližino Brda pri Kranju, so svojoakcijo Rinemo v smrdljivce, ki jo organizirajo skupaj z Društvom prijateljev zmernega napredka,izvedli v Ljubljani.
Priznanje za Busha
Policisti so predstavnikom Stranke mladih Slovenije preprečili predajo priznanjapredsedniku ZDA Georgeu Bushu na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Predsednik stranke Darko Krajnc je poudaril, da je Bush s svojo napačno držo na področju miru,demokracije in varstva okolja pokazal, kako naj se ne bi vodila politika, zato dobi priznanje. Tripredstavnike stranke, ki so želeli predati " zeleno priznanje" in " značko za mir in nenasilje", je na Cankarjevi cesti pričakala zapora. Policisti so zaprlivse dostope do ameriškega veleposlaništva. Krajnc je policistom pojasnjeval, da so to predajo napoliciji prijavili že mesec dni nazaj, da imajo uradno dovoljenje in da so dogovorjeni tudi zveleposlaništvom. A policisti jim niso dovolili naprej. " Zdi se, da smo trčili ob živi zid," je predsednik stranke pojasnil novinarjem.
### Odziv:
Koprskim študentom se ni uspelo prebiti do močno zastraženega Brda. Namesto tega so protestirali v Kranju in Ljubljani, predstavniki SMS so Bushu želeli podeliti priznanje. |
TVM: Arabci za, potrebna še garancija
Ali današnja novica prvega moža V&V Zdenka Pavčka pomeni, da si delavci že lahko oddahnejo, ni znano. Po nekaterih informacijah bi bil lahko dogovor z Arabci uspešen le, če bo Pavčku do petka uspelo dobiti bančne garancije.
Spomnimo, da je marca 2008 TVM podpisala pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov s korporacijo Al Amad, da bo v prihodnjih petih letih v Savdsko Arabijo prodala sto nizkopodnih avtobusov. A proizvodnja že skoraj ves mesec stoji, ker TVM pestijo likvidnostne težave, saj nima sredstev za nakup materiala.
Delavci so se po sestanku s Pavčkom že sestali na sestanku in razpravljajo o nadaljnjih korakih. Slednji namreč še vedno čakajo del novembrske plače in celotno decembrsko plačo. Pavček jim je sicer danes obljubil izplačilo dela novembrske plače. | Zdenko Pavček je delavcem Tovarne vozil Maribor ob današnjem obisku dejal, da je z Arabci podpisal pismo o nameri za strateško sodelovanje. Vse pa naj bi bilo odvisno od bančnih garancij. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
TVM: Arabci za, potrebna še garancija
Ali današnja novica prvega moža V&V Zdenka Pavčka pomeni, da si delavci že lahko oddahnejo, ni znano. Po nekaterih informacijah bi bil lahko dogovor z Arabci uspešen le, če bo Pavčku do petka uspelo dobiti bančne garancije.
Spomnimo, da je marca 2008 TVM podpisala pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov s korporacijo Al Amad, da bo v prihodnjih petih letih v Savdsko Arabijo prodala sto nizkopodnih avtobusov. A proizvodnja že skoraj ves mesec stoji, ker TVM pestijo likvidnostne težave, saj nima sredstev za nakup materiala.
Delavci so se po sestanku s Pavčkom že sestali na sestanku in razpravljajo o nadaljnjih korakih. Slednji namreč še vedno čakajo del novembrske plače in celotno decembrsko plačo. Pavček jim je sicer danes obljubil izplačilo dela novembrske plače.
### Odziv:
Zdenko Pavček je delavcem Tovarne vozil Maribor ob današnjem obisku dejal, da je z Arabci podpisal pismo o nameri za strateško sodelovanje. Vse pa naj bi bilo odvisno od bančnih garancij. |
Spet imajo dovolj dela
V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji, ki ga je globalna ekonomska kriza močno prizadela, saj 90 odstotkov svojih produktov izvozijo v tujino, imajo zdaj spet polne roke dela, je povedal Jože Papež, izvršni direktor podjetja in direktor orodjarne. Le z velikimi napori smo preživeli. Napovedi so bile zelo črne, vendar imamo v tem trenutku dovolj naročil, tako da smo nekaj ljudi vzeli nazaj, je povedal.
Težave z likvidnostjo
Kritika države
Javna poraba. Veliki izvozniki imajo velike težave, velika pa je tudi javna poraba, je prepričan Papež. Pričakoval bi, da bi se država primerno odzvala, če polnimo proračun, pa se ne. Vsi bi želeli imeti še več, v podjetjih pa je hudo. Ne razumem vodstva države, da poziva ljudi, naj se uprejo in zahtevajo višje plače, ker podjetja preprosto ne bodo zdržala, je poudaril.
Ker pa s polnim delovnim časom delajo šele od avgusta in ker eno leto niso poslovali pozitivno, imajo zdaj velike likvidnostne težave. Število naročil je naraslo in v tem trenutku smo na ravni izpred krize.
Treba je zagotoviti vse repromateriale in plačati delavce. Proizvodni ciklus je dva meseca. S takšnim trendom pričakujemo, da bomo likvidnost uredili v kakšnih osmih, desetih mesecih, je dodal Papež.
Tehnološka prenova
Napovedi v naši državi pravijo, da kdor v tej branži ne ustvari 35 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, bo težko preživel, je pojasnil Papež in dodal, da so sami ustvarili okoli 20 tisočakov.
Da bi dodano vrednost dvignili, so se odločili za prenovo tehnološkega parka. Na nekaterih segmentih smo začeli izdelavo novih linij. Zdaj tu, kjer so delovno težke operacije, konstruiramo in izdelujemo stroje, ki bodo zamenjali roke delavcev, je pojasnil.
Kot je povedal, so zaradi premajhne dodane vrednosti tudi plače zaposlenih majhne. Vendar jih vseeno zakonsko izplačujemo. Poravnali smo prispevke, regres in drugo, vse v rokih. Baje se v 58 letih v tem podjetju še ni zgodilo, da ne bi bilo plač, je poudaril.
650 zaposlenih ima podjetje Iskra Kondenzatorji iz Semiča.
Če bo obveljal predlog, da bo najnižja plača znašala 500 evrov, se bodo zakonu prilagodili na vse možne načine. Da pa bodo lahko to zagotovili, bodo denar poskušali prihraniti na preostalih segmentih.
Nekaj konkurence propadlo
Ker zaradi gospodarske krize nekaj podjetij iz njihove branže ni preživelo, se jim odpirajo možnosti, da zasedejo njihov položaj na trgu. Podjetje, ki je bilo prvi dobavitelj v Nemčiji, je objavilo insolventnost; zdaj se mi trudimo, da bi jih zamenjali, je še pojasnil Papež. | Iskra Kondenzatorji. Likvidnostne težave naj bi uredili v slabem letu. Odločili so se za tehnološko prenovo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Spet imajo dovolj dela
V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji, ki ga je globalna ekonomska kriza močno prizadela, saj 90 odstotkov svojih produktov izvozijo v tujino, imajo zdaj spet polne roke dela, je povedal Jože Papež, izvršni direktor podjetja in direktor orodjarne. Le z velikimi napori smo preživeli. Napovedi so bile zelo črne, vendar imamo v tem trenutku dovolj naročil, tako da smo nekaj ljudi vzeli nazaj, je povedal.
Težave z likvidnostjo
Kritika države
Javna poraba. Veliki izvozniki imajo velike težave, velika pa je tudi javna poraba, je prepričan Papež. Pričakoval bi, da bi se država primerno odzvala, če polnimo proračun, pa se ne. Vsi bi želeli imeti še več, v podjetjih pa je hudo. Ne razumem vodstva države, da poziva ljudi, naj se uprejo in zahtevajo višje plače, ker podjetja preprosto ne bodo zdržala, je poudaril.
Ker pa s polnim delovnim časom delajo šele od avgusta in ker eno leto niso poslovali pozitivno, imajo zdaj velike likvidnostne težave. Število naročil je naraslo in v tem trenutku smo na ravni izpred krize.
Treba je zagotoviti vse repromateriale in plačati delavce. Proizvodni ciklus je dva meseca. S takšnim trendom pričakujemo, da bomo likvidnost uredili v kakšnih osmih, desetih mesecih, je dodal Papež.
Tehnološka prenova
Napovedi v naši državi pravijo, da kdor v tej branži ne ustvari 35 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, bo težko preživel, je pojasnil Papež in dodal, da so sami ustvarili okoli 20 tisočakov.
Da bi dodano vrednost dvignili, so se odločili za prenovo tehnološkega parka. Na nekaterih segmentih smo začeli izdelavo novih linij. Zdaj tu, kjer so delovno težke operacije, konstruiramo in izdelujemo stroje, ki bodo zamenjali roke delavcev, je pojasnil.
Kot je povedal, so zaradi premajhne dodane vrednosti tudi plače zaposlenih majhne. Vendar jih vseeno zakonsko izplačujemo. Poravnali smo prispevke, regres in drugo, vse v rokih. Baje se v 58 letih v tem podjetju še ni zgodilo, da ne bi bilo plač, je poudaril.
650 zaposlenih ima podjetje Iskra Kondenzatorji iz Semiča.
Če bo obveljal predlog, da bo najnižja plača znašala 500 evrov, se bodo zakonu prilagodili na vse možne načine. Da pa bodo lahko to zagotovili, bodo denar poskušali prihraniti na preostalih segmentih.
Nekaj konkurence propadlo
Ker zaradi gospodarske krize nekaj podjetij iz njihove branže ni preživelo, se jim odpirajo možnosti, da zasedejo njihov položaj na trgu. Podjetje, ki je bilo prvi dobavitelj v Nemčiji, je objavilo insolventnost; zdaj se mi trudimo, da bi jih zamenjali, je še pojasnil Papež.
### Odziv:
Iskra Kondenzatorji. Likvidnostne težave naj bi uredili v slabem letu. Odločili so se za tehnološko prenovo. |
Dražji komunala, frizer, časopisi ...
Vlada se je odločila, da bo z 8,5 odstotka na 20 odstotkov dvignila DDV za storitve javne higiene (komunalo), uporabo športnih objektov, časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in zasebnih stanovanj, frizerske storitve ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. “Pregledali smo, kaj je pri nas obdavčeno po nižji stopnji in kaj drugje v Evropi ter ali si v tem času to lahko privoščimo. Zakaj ne bi imeli po znižani stopnji samo tistega, kar imajo v večini drugih držav?” je odločitev pojasnil minister Janez Šušteršič.
“Komunalne storitve bodo dražje za nekaj evrov na mesec, med tri in štiri, drugo pa, kolikor kdo uporablja. Kdor bere časopise, bo zanje plačal nekaj več, kdor pa namesto časopisov ženi kdaj kupi šopek, bo moral zanj plačati več,” je povedal Šušteršič. V proračun naj bi zvišanje DDV prineslo 70 milijonov evrov, inflacijo pa naj bi zvišal za manj kot odstotek. | DDV. Za vodo, hrano, prevoz in pokope ostaja nižja stopnja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Dražji komunala, frizer, časopisi ...
Vlada se je odločila, da bo z 8,5 odstotka na 20 odstotkov dvignila DDV za storitve javne higiene (komunalo), uporabo športnih objektov, časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in zasebnih stanovanj, frizerske storitve ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. “Pregledali smo, kaj je pri nas obdavčeno po nižji stopnji in kaj drugje v Evropi ter ali si v tem času to lahko privoščimo. Zakaj ne bi imeli po znižani stopnji samo tistega, kar imajo v večini drugih držav?” je odločitev pojasnil minister Janez Šušteršič.
“Komunalne storitve bodo dražje za nekaj evrov na mesec, med tri in štiri, drugo pa, kolikor kdo uporablja. Kdor bere časopise, bo zanje plačal nekaj več, kdor pa namesto časopisov ženi kdaj kupi šopek, bo moral zanj plačati več,” je povedal Šušteršič. V proračun naj bi zvišanje DDV prineslo 70 milijonov evrov, inflacijo pa naj bi zvišal za manj kot odstotek.
### Odziv:
DDV. Za vodo, hrano, prevoz in pokope ostaja nižja stopnja. |
Jih bo rešil izvedenec?
Pred dnevi se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani končno le premaknilo v tožbi, ki jo je že predlani več kot sto kupcev stanovanj in poslovnih prostorov na Dolinski cesti v Šalari z upravnikom stavbe (Stavbenik servisne storitve) vložilo proti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije (SSRS) kot vmesnemu kupcu ter proti Vegradu kot izvajalcu gradnje.
Odprava številnih napak
V tožbi namreč zahtevajo odpravo številnih napak na skupnih delih in prostorih, ki jih Vegrad po štirih letih po vselitvi prvih stanovalcev še ni odpravil. Iz SSRS so nam potrdili, da so se na poravnalnem naroku pred dnevi stranke dogovorile, da izberejo izvedenca gradbene stroke, ki bo izdelal mnenje o zatrjevanih napakah in pomanjkljivostih. Mnenje bo strankam služilo kot izhodišče za nadaljnje dogovore, saj so vse izkazale interes za sporazumno rešitev spora, je dejala Rebeka Rupnik, pristojna za stike z javnostmi stanovanjskega sklada. Kdaj pa naj bi izvedenec izdelal mnenje, nam včeraj ni uspelo zvedeti.
4
leta po vselitvi prvih stanovalcev Vegrad še ni odpravil vseh napak v bloku.
Zamakanje v kleteh
Kot smo poročali že februarja, se kupci stanovanj najprej niso mogli vseliti v skladu z dogovorjenim rokom, in sicer zaradi zamude pri gradnji. Nato so na dan prišle številne napake: napačno nameščene klimatske naprave in okenske police, dvignjen parket, nedelujoči detektorji za plin in protipožarna vrata, pomanjkljiva toplotna in zvočna izolacija ter zamakanje v kletnih prostorih. Prav tako stanovalci obljubljene zelenice ob stanovanjih ne bodo dobili zaradi širitve bližnje ceste.
Tožen 285-krat
Včeraj je bilo po podatkih baze Gvin proti podjetju Vegrad na slovenskih sodiščih podanih 285 tožb v skupnem znesku 29 milijonov evrov. | Stanovanja. Po dveh letih čakanja se je v tožbi stanovalcev bloka na Dolinski cesti le premaknilo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Jih bo rešil izvedenec?
Pred dnevi se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani končno le premaknilo v tožbi, ki jo je že predlani več kot sto kupcev stanovanj in poslovnih prostorov na Dolinski cesti v Šalari z upravnikom stavbe (Stavbenik servisne storitve) vložilo proti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije (SSRS) kot vmesnemu kupcu ter proti Vegradu kot izvajalcu gradnje.
Odprava številnih napak
V tožbi namreč zahtevajo odpravo številnih napak na skupnih delih in prostorih, ki jih Vegrad po štirih letih po vselitvi prvih stanovalcev še ni odpravil. Iz SSRS so nam potrdili, da so se na poravnalnem naroku pred dnevi stranke dogovorile, da izberejo izvedenca gradbene stroke, ki bo izdelal mnenje o zatrjevanih napakah in pomanjkljivostih. Mnenje bo strankam služilo kot izhodišče za nadaljnje dogovore, saj so vse izkazale interes za sporazumno rešitev spora, je dejala Rebeka Rupnik, pristojna za stike z javnostmi stanovanjskega sklada. Kdaj pa naj bi izvedenec izdelal mnenje, nam včeraj ni uspelo zvedeti.
4
leta po vselitvi prvih stanovalcev Vegrad še ni odpravil vseh napak v bloku.
Zamakanje v kleteh
Kot smo poročali že februarja, se kupci stanovanj najprej niso mogli vseliti v skladu z dogovorjenim rokom, in sicer zaradi zamude pri gradnji. Nato so na dan prišle številne napake: napačno nameščene klimatske naprave in okenske police, dvignjen parket, nedelujoči detektorji za plin in protipožarna vrata, pomanjkljiva toplotna in zvočna izolacija ter zamakanje v kletnih prostorih. Prav tako stanovalci obljubljene zelenice ob stanovanjih ne bodo dobili zaradi širitve bližnje ceste.
Tožen 285-krat
Včeraj je bilo po podatkih baze Gvin proti podjetju Vegrad na slovenskih sodiščih podanih 285 tožb v skupnem znesku 29 milijonov evrov.
### Odziv:
Stanovanja. Po dveh letih čakanja se je v tožbi stanovalcev bloka na Dolinski cesti le premaknilo. |
Adrii Airways gre bolje
Iz Adrie Airways so sporočili, da se je povečal predvsem prihodek na potnika, zasedenost potniške kabine se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, prihodki od čarterja pa so višji od načrtovanih. Na letošnje poslovanje sicer najbolj negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem.
Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena s pravkar odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Odobren kredit bo družbi omogočal nemoteno izvajanje vseh operacij tudi v prihodkovno šibkejši zimski sezoni in pomeni osnovo za stabilen ter dolgotrajen razvoj družbe.
Sezono brez posojila bi težko preživeli
Zdaj že nekdanji predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer oktobra poudaril, da bo Adria Airways pozimi opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine, vendar bi zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in UniCredit Banke Slovenija.
Nadzorniki Adrie Airways so sicer decembra odpoklicali Boštjančiča, na njegovo mesto pa imenovali dosedanjega direktorja komercialnega sektorja Marka Anžurja. Ta bo opravljal naloge predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave, vendar največ za obdobje šestih mesecev.
Adira Airways trud še naprej usmerja v izboljšanje kakovosti servisa in cenovno dostopnost vseh storitev, z različnimi prodajnimi akcijami in uvedbo novih produktov pa omogoča ugodne cene tudi najširši skupini potnikov. V skladu s tem Adria Airways tako uvaja princip ugodnejših cen letalskih vozovnic pod določenimi pogoji. | Adria Airways posluje v skladu s poslovnim načrtom, v nekaterih segmentih tudi bolje, kot je bilo to predvideno, čeprav na poslovanje negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Adrii Airways gre bolje
Iz Adrie Airways so sporočili, da se je povečal predvsem prihodek na potnika, zasedenost potniške kabine se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, prihodki od čarterja pa so višji od načrtovanih. Na letošnje poslovanje sicer najbolj negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem.
Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena s pravkar odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Odobren kredit bo družbi omogočal nemoteno izvajanje vseh operacij tudi v prihodkovno šibkejši zimski sezoni in pomeni osnovo za stabilen ter dolgotrajen razvoj družbe.
Sezono brez posojila bi težko preživeli
Zdaj že nekdanji predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer oktobra poudaril, da bo Adria Airways pozimi opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine, vendar bi zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in UniCredit Banke Slovenija.
Nadzorniki Adrie Airways so sicer decembra odpoklicali Boštjančiča, na njegovo mesto pa imenovali dosedanjega direktorja komercialnega sektorja Marka Anžurja. Ta bo opravljal naloge predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave, vendar največ za obdobje šestih mesecev.
Adira Airways trud še naprej usmerja v izboljšanje kakovosti servisa in cenovno dostopnost vseh storitev, z različnimi prodajnimi akcijami in uvedbo novih produktov pa omogoča ugodne cene tudi najširši skupini potnikov. V skladu s tem Adria Airways tako uvaja princip ugodnejših cen letalskih vozovnic pod določenimi pogoji.
### Odziv:
Adria Airways posluje v skladu s poslovnim načrtom, v nekaterih segmentih tudi bolje, kot je bilo to predvideno, čeprav na poslovanje negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. |
"Duh stare Udbe še prisoten"
Jerko Čehovin (PS) je premierja povprašal, koliko zaposlitev v Slovenski obveščevalni-varnostni agenciji (Sova) je odobrila vlada in koliko novih uslužbencev je zaposlila. Premier Janez Janša je odgovoril, da je zaposlovanje v Sovi potekalo zakonito.
Problem vidi drugje: "Nekdo v agenciji dela analizo politične pripadnosti zaposlenih, to so ostanki nekdanje miselnosti." Meni, da to kaže, da je "duh stare Udbe še vedno prisoten" in ravno s tem bi se po njegovem mnenju morala ukvarjati parlamentarna komisija.
V Sovi naj bi službo v enem letu po političnih, klientelističnih ter nepotističnih merilih službo dobilo kar 25 novih uslužbencev. Vodstvo naj bi zaposlilo več vidnih članov stranke Janševe SDS.
Da bi našo koalicijo v začetku mandata ustanovila neko komisijo, v kateri bi bil državni sekretar ministra Gorenaka, novinar Dupleških novic in žena nekega lokalnega tajkuna iz Maribora in bi ta komisija preverjala vaše premoženje. Ali bi se vam to zdelo kredibilno? Ali ne bi že ob imenovanju take komisije zagnali silen hrup, da gre za politično kadrovanje in ustanavljanje neke parainstitucije, ki se bo ukvarjala s političnimi nasprotniki.
Janša o očitkih Komisije za preprečevanje korupcije. Poziva junake
Vodjo poslanske skupine SD Janka Vebra je med drugim zanimalo, kako bo premier "v sedanjih okoliščinah izgubljene legitimnosti" vlade rešil nastalo politično in poglobljeno gospodarsko krizo in popravil "vse bolj okrnjen ugled ter vse slabši položaj" države. "V tej državi si zaslužimo legitimno vlado in kredibilnega predsednika vlade, ki je vreden zaupanja," je dejal Veber.
Vlada je na začetku mandata obljubila, da bo naredila vse za izhod iz krize, v prvi četrtini mandata so že veliko naredili, je dejal Janša.
"V sredo sem jasno povedal: na voljo sta dve poti. Ena je, da junaki, ki vse veste in znate, vložite konstruktivno nezaupnico, oblikujte novo vlado – vlado čistih rok, kot smo slišali – prevzamete odgovornost. Druga možnost pa, glede na to da pol te junaške selekcije zahteva predčasne volitve, so se dogovorimo za predčasne volitve. Do takrat pa naredimo nekatere stvari, ki ne bodo čakale," pa je Janša dejal glede reševanja trenutne politične krize.
Vsi bi od nekoga drugega hoteli nekaj, sami pa ne bi nič naredili.
Janez Janša Opozoril je, da predčasne volitve lahko prinesejo enako nestabilnost ter da je za politično stabilnost potrebna sprememba političnega sistema. Slovenija pa da si ne more privoščiti štiri mesece praznega teka ob morebitnih predčasnih volitvah.
"Zaupnica je tista, ki lahko zelo hitro reši problem," mu je odgovoril Veber in dejal, da je treba predvsem spremeniti politiko vlade. Poudaril je, da Slovenija rabi predvsem kredibilnega predsednika vlade, saj bi "razbremenili politični prostor in dali signal gospodarstvu in mednarodni politiki, da lahko hitro rešimo probleme".
Božičnica v NLB
Poslanec Desusa Ivan Hršak pa je Janšo spraševal, kaj nameravajo storiti glede plačnih anomaliji v javnem sektorju, pozval je k ureditvi plačnih razmerij. Zanimalo ga bo tudi, ali drži, da so zaposleni v NLB konec decembra kljub slabim poslovnim rezultatom banke dobili božičnico.
"Po podatkih ministrstva v NLB božičnica ni bila izplačana," je odgovoril Janša.
"Po podatkih ministrstva v NLB božičnica ni bila izplačana," je odgovoril Janša. Regulacija glede plačnega sistema po njegovem mnenju ni dobra, večji del plače vodilnih bi namreč moral biti variabilen in odvisen od uspehov. | Premier Janez Janša odgovarjal na poslanska vprašanja. "Junaki, ki vse veste in znate, vložite konstruktivno nezaupnico, oblikujte novo vlado," je med drugim dejal. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Duh stare Udbe še prisoten"
Jerko Čehovin (PS) je premierja povprašal, koliko zaposlitev v Slovenski obveščevalni-varnostni agenciji (Sova) je odobrila vlada in koliko novih uslužbencev je zaposlila. Premier Janez Janša je odgovoril, da je zaposlovanje v Sovi potekalo zakonito.
Problem vidi drugje: "Nekdo v agenciji dela analizo politične pripadnosti zaposlenih, to so ostanki nekdanje miselnosti." Meni, da to kaže, da je "duh stare Udbe še vedno prisoten" in ravno s tem bi se po njegovem mnenju morala ukvarjati parlamentarna komisija.
V Sovi naj bi službo v enem letu po političnih, klientelističnih ter nepotističnih merilih službo dobilo kar 25 novih uslužbencev. Vodstvo naj bi zaposlilo več vidnih članov stranke Janševe SDS.
Da bi našo koalicijo v začetku mandata ustanovila neko komisijo, v kateri bi bil državni sekretar ministra Gorenaka, novinar Dupleških novic in žena nekega lokalnega tajkuna iz Maribora in bi ta komisija preverjala vaše premoženje. Ali bi se vam to zdelo kredibilno? Ali ne bi že ob imenovanju take komisije zagnali silen hrup, da gre za politično kadrovanje in ustanavljanje neke parainstitucije, ki se bo ukvarjala s političnimi nasprotniki.
Janša o očitkih Komisije za preprečevanje korupcije. Poziva junake
Vodjo poslanske skupine SD Janka Vebra je med drugim zanimalo, kako bo premier "v sedanjih okoliščinah izgubljene legitimnosti" vlade rešil nastalo politično in poglobljeno gospodarsko krizo in popravil "vse bolj okrnjen ugled ter vse slabši položaj" države. "V tej državi si zaslužimo legitimno vlado in kredibilnega predsednika vlade, ki je vreden zaupanja," je dejal Veber.
Vlada je na začetku mandata obljubila, da bo naredila vse za izhod iz krize, v prvi četrtini mandata so že veliko naredili, je dejal Janša.
"V sredo sem jasno povedal: na voljo sta dve poti. Ena je, da junaki, ki vse veste in znate, vložite konstruktivno nezaupnico, oblikujte novo vlado – vlado čistih rok, kot smo slišali – prevzamete odgovornost. Druga možnost pa, glede na to da pol te junaške selekcije zahteva predčasne volitve, so se dogovorimo za predčasne volitve. Do takrat pa naredimo nekatere stvari, ki ne bodo čakale," pa je Janša dejal glede reševanja trenutne politične krize.
Vsi bi od nekoga drugega hoteli nekaj, sami pa ne bi nič naredili.
Janez Janša Opozoril je, da predčasne volitve lahko prinesejo enako nestabilnost ter da je za politično stabilnost potrebna sprememba političnega sistema. Slovenija pa da si ne more privoščiti štiri mesece praznega teka ob morebitnih predčasnih volitvah.
"Zaupnica je tista, ki lahko zelo hitro reši problem," mu je odgovoril Veber in dejal, da je treba predvsem spremeniti politiko vlade. Poudaril je, da Slovenija rabi predvsem kredibilnega predsednika vlade, saj bi "razbremenili politični prostor in dali signal gospodarstvu in mednarodni politiki, da lahko hitro rešimo probleme".
Božičnica v NLB
Poslanec Desusa Ivan Hršak pa je Janšo spraševal, kaj nameravajo storiti glede plačnih anomaliji v javnem sektorju, pozval je k ureditvi plačnih razmerij. Zanimalo ga bo tudi, ali drži, da so zaposleni v NLB konec decembra kljub slabim poslovnim rezultatom banke dobili božičnico.
"Po podatkih ministrstva v NLB božičnica ni bila izplačana," je odgovoril Janša.
"Po podatkih ministrstva v NLB božičnica ni bila izplačana," je odgovoril Janša. Regulacija glede plačnega sistema po njegovem mnenju ni dobra, večji del plače vodilnih bi namreč moral biti variabilen in odvisen od uspehov.
### Odziv:
Premier Janez Janša odgovarjal na poslanska vprašanja. "Junaki, ki vse veste in znate, vložite konstruktivno nezaupnico, oblikujte novo vlado," je med drugim dejal. |
Munc mora v pripor
Na sodišču v Slovenj Gradcu je potekal predobravnavni narok zoper Matica Munca in njegovo soprogo v zadevi koroška deklica. Ta je bil konec avgusta preložen za mesec dni, saj sta se zakonca s tožilstvom pogajala glede sklenitve sporazuma o priznanju krivde.
Krivdo naj bi priznala “
Želeli smo otroka zaščititi pred družino, kjer, mi še vedno trdimo, ne bi smel nikoli biti. Tega nobena državna institucija nikoli ni podprla.
Matic Munc Munc je pred začetkom obravnave povedal, da nameravata z ženo priznati sostorilstvo odvzema prostosti mladoletni osebi. S tožilstvom sta se namreč dogovorila o višini kazni. Munc se je pogodil za devet mesecev hišnega zapora ter tri leta prepovedi opravljanja poklica, žena pa za 726 ur družbeno koristnega dela.
"Mi smo podpisali krivdo, čeprav vemo, da nismo krivi," je novinarjem dejal Munc, ki je pred začetkom predobravnavnega naroka dejal še, da ne verjame v pravno državo in da "na tem sodišču ne bi bilo drugega izhoda".
Babica že v hišnem priporu
Na predobravnavnem naroku sta tudi Munčeva sodelavka v njegovi Svetovalnici Akcija! Natalija Markač in dekličin dedek po očetovi strani Zvonko Kaker, ki ju obtožnica prav tako bremeni sodelovanja pri odvzemu mladoletne osebe.
Dekličina babica po očetovi strani Zlatka Kaker, ki jo je policija po letu dni pogrešanja deklice našla ob njej 28. marca lani, pa je v istem postopku 9. julija letos že priznala krivdo. S tožilstvom se je pogodila za devetmesečno zaporno kazen v obliki hišnega pripora, pri čemer ima med drugim dovoljenje za odhode v službo in obiske cerkve.
Na predlog tožilstva je sodišče danes izključilo javnost iz predobravnavnega naroka in morebitne nadaljnje glavne obravnave. Kot razlog je tožilstvo navedlo varovanje zasebnega in družinskega življenja mladoletne osebe.
Spomnimo
Zgodba za skrbništvo nad deklico se je začela zapletati potem, ko sta se starša deklice razšla in dekličin oče leta 2010, potem ko je bila deklica pravnomočno dodeljena v varstvo in skrb mami, deklice ni želel predati mami. Marca 2011 je bila izvedena izvršba, a policija deklice ni našla na očetovem domu.
Deklico je nato marca 2011 njena mama prijavila kot pogrešano. Vmes je oče dekličino mamo in dedka ovadil zaradi suma spolne zlorabe deklice, ovadba pa je bila maja 2011 na tožilstvu zavržena. V Svetovalnici Akcija! so v zvezi s tem vseskozi trdili, da sum ni bil raziskan.
Po letu dni pogrešanja so deklico 28. marca lani našli v Ljubljani skupaj z njeno babico po očetovi strani Zlatko Kaker.
Dekličin oče Boštjan Kaker je bil zaradi sodelovanja pri odvzemu mladoletne osebe in zanemarjanja otroka marca lani obsojen na tri leta in pol zapora, Višje sodišče v Mariboru pa mu je po pritožbi kazen znižalo na dve leti in osem mesecev zapora. | Zakonca Minc sta priznala krivdo. A ne zato, ker bi bila kriva, ampak ker sta izgubila zaupanje v pravno državo, pravita. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Munc mora v pripor
Na sodišču v Slovenj Gradcu je potekal predobravnavni narok zoper Matica Munca in njegovo soprogo v zadevi koroška deklica. Ta je bil konec avgusta preložen za mesec dni, saj sta se zakonca s tožilstvom pogajala glede sklenitve sporazuma o priznanju krivde.
Krivdo naj bi priznala “
Želeli smo otroka zaščititi pred družino, kjer, mi še vedno trdimo, ne bi smel nikoli biti. Tega nobena državna institucija nikoli ni podprla.
Matic Munc Munc je pred začetkom obravnave povedal, da nameravata z ženo priznati sostorilstvo odvzema prostosti mladoletni osebi. S tožilstvom sta se namreč dogovorila o višini kazni. Munc se je pogodil za devet mesecev hišnega zapora ter tri leta prepovedi opravljanja poklica, žena pa za 726 ur družbeno koristnega dela.
"Mi smo podpisali krivdo, čeprav vemo, da nismo krivi," je novinarjem dejal Munc, ki je pred začetkom predobravnavnega naroka dejal še, da ne verjame v pravno državo in da "na tem sodišču ne bi bilo drugega izhoda".
Babica že v hišnem priporu
Na predobravnavnem naroku sta tudi Munčeva sodelavka v njegovi Svetovalnici Akcija! Natalija Markač in dekličin dedek po očetovi strani Zvonko Kaker, ki ju obtožnica prav tako bremeni sodelovanja pri odvzemu mladoletne osebe.
Dekličina babica po očetovi strani Zlatka Kaker, ki jo je policija po letu dni pogrešanja deklice našla ob njej 28. marca lani, pa je v istem postopku 9. julija letos že priznala krivdo. S tožilstvom se je pogodila za devetmesečno zaporno kazen v obliki hišnega pripora, pri čemer ima med drugim dovoljenje za odhode v službo in obiske cerkve.
Na predlog tožilstva je sodišče danes izključilo javnost iz predobravnavnega naroka in morebitne nadaljnje glavne obravnave. Kot razlog je tožilstvo navedlo varovanje zasebnega in družinskega življenja mladoletne osebe.
Spomnimo
Zgodba za skrbništvo nad deklico se je začela zapletati potem, ko sta se starša deklice razšla in dekličin oče leta 2010, potem ko je bila deklica pravnomočno dodeljena v varstvo in skrb mami, deklice ni želel predati mami. Marca 2011 je bila izvedena izvršba, a policija deklice ni našla na očetovem domu.
Deklico je nato marca 2011 njena mama prijavila kot pogrešano. Vmes je oče dekličino mamo in dedka ovadil zaradi suma spolne zlorabe deklice, ovadba pa je bila maja 2011 na tožilstvu zavržena. V Svetovalnici Akcija! so v zvezi s tem vseskozi trdili, da sum ni bil raziskan.
Po letu dni pogrešanja so deklico 28. marca lani našli v Ljubljani skupaj z njeno babico po očetovi strani Zlatko Kaker.
Dekličin oče Boštjan Kaker je bil zaradi sodelovanja pri odvzemu mladoletne osebe in zanemarjanja otroka marca lani obsojen na tri leta in pol zapora, Višje sodišče v Mariboru pa mu je po pritožbi kazen znižalo na dve leti in osem mesecev zapora.
### Odziv:
Zakonca Minc sta priznala krivdo. A ne zato, ker bi bila kriva, ampak ker sta izgubila zaupanje v pravno državo, pravita. |
Množično po parcele na morje
"Sumimo, da je to povezano z novo vladno uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki ji nasprotujemo tako občine kot strokovna združenja; nanjo smo že poslali protest ministru Zvonetu Černaču," odgovarjajo na piranski občini, ko jih prosimo za komentar o izjemnem interesu investitorjev za kmetijske površine.
Parcele vzeli JPM
Zgodovina. Parcele, ki so šle za med, so bile odvzete ljubljanskemu podjetju JPM, od katerega upniki terjajo več kot 7,3 milijona evrov. Njegov bančni račun je blokiran, ena od dveh lastnic je Polona Kramljak, hči dolgoletnega direktorja ljubljanskega podjetja CPL, ki je šlo februarja v stečaj, zaradi česar se je na cesti znašlo 250 ljudi. CPL je pokopalo tudi dejstvo, da je jamčil za blizu 12 milijonov evrov posojil, ki jih je najelo podjetje JPM za nepremičninske posle v Ljubljani in na Obali ter je imelo manj kot 1,9 milijona evrov prihodkov. Breme plačila je par mesecev pozneje padlo na CPL.
Na prvi dražbi parcel, ki so jih zasegli zadolženemu ljubljanskemu podjetju JPM, se je namreč trlo kupcev; prostora v sodni dvorani piranskega sodišča je bilo premalo. Večina dražilcev je bila iz notranjosti države, iz Ljubljane, Kranja, Zasavja, Koroške, Celja, Rogaške Slatine; med njimi so bili le trije domačini, med njimi le en lokalni kmetovalec.
Izjemen interes je bil predvsem za tri kmetijske parcele s pogledom na morje in neposrednim dostopom do ceste proti enemu od zaselkov nad Sečoveljskimi solinami. Prodane so bile po 11-, 20- in 27-kratniku izklicne cene.
Lokalci obrisali pod nosom
"Z ženo sva prišla na dražbo, ker sva mislila, da bova edina. Parcele so zaraščene z lesom, ki se ga da uporabiti v domačem kaminu, zemljišče v velikosti 5.500 kvadratnih metrov pa bi obdržala in se čez čas odločila, kaj z njim," razlaga Portorožan Boris Kopilovič, ki kljub vplačani varščini na dražbi zaradi izjemne rasti cen sploh ni dražil. Prav tako tudi ne lokalni kmetovalec S. K.: "Zame je gozd pač gozd in če mene vprašate, so bile te parcele prodane po izjemno visokih cenah za kmetijsko zemljišče. Sam sem hotel kupiti tudi parcelo ob koncu sečoveljskega letališča, v bližini mejnega prehoda, ker imam tam že nasade."
Kupec iz Zasavja je prišel, ker imajo parcele pogled na morje; podjetje Mapros iz Horjula pri Ljubljani, ki se ukvarja s prodajo nepremičnin, je kupilo tri kmetijske parcele, kaj bodo z njimi počeli, za zdaj menda še ne vedo. Zazidljiva parcela je šla v roke Ervina Burnazovića, lastnika ljubljanskega podjetja Viacon, družbe za projektiranje, svetovanje in inženiring. Kupil jo je "kot naložbo".
Gradbeno ni potrebno
"Nova vladna uredba dopušča umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov ne glede na določila prostorskih izvedbenih aktov občin, nekatere potencialno sporne tipe objektov pa je v prostor mogoče umeščati celo brez pridobivanja gradbenega dovoljenja," opozarjajo občine. Po oceni piranske gre za največjo tiho legalizacijo črnih gradenj na kmetijskih zemljiščih v zgodovini Slovenije, omogočala pa naj bi tudi popolno degradacijo in izgubo kmetijskih zemljišč v prihodnosti.
Dražbe niso v statistiki
Nakupi nepremičnin na dražbah niso zajeti v statistiki cen, ki jo objavlja geodetska uprava. Ta upošteva le posle, ki so sklenjeni na prostovoljnih javnih dražbah, ne pa tudi tiste na dražbah v izvršilnih postopkih. Teh je bilo lani sicer več kot 31 tisoč. | Pogled na morje. Na dražbi kmetijskih parcel pri Portorožu tudi 27-kratnik izklicne cene. Parcele. Šle so v roke ljudi, ki se ukvarjajo z vsem drugim, le s kmetovanjem ne. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Množično po parcele na morje
"Sumimo, da je to povezano z novo vladno uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki ji nasprotujemo tako občine kot strokovna združenja; nanjo smo že poslali protest ministru Zvonetu Černaču," odgovarjajo na piranski občini, ko jih prosimo za komentar o izjemnem interesu investitorjev za kmetijske površine.
Parcele vzeli JPM
Zgodovina. Parcele, ki so šle za med, so bile odvzete ljubljanskemu podjetju JPM, od katerega upniki terjajo več kot 7,3 milijona evrov. Njegov bančni račun je blokiran, ena od dveh lastnic je Polona Kramljak, hči dolgoletnega direktorja ljubljanskega podjetja CPL, ki je šlo februarja v stečaj, zaradi česar se je na cesti znašlo 250 ljudi. CPL je pokopalo tudi dejstvo, da je jamčil za blizu 12 milijonov evrov posojil, ki jih je najelo podjetje JPM za nepremičninske posle v Ljubljani in na Obali ter je imelo manj kot 1,9 milijona evrov prihodkov. Breme plačila je par mesecev pozneje padlo na CPL.
Na prvi dražbi parcel, ki so jih zasegli zadolženemu ljubljanskemu podjetju JPM, se je namreč trlo kupcev; prostora v sodni dvorani piranskega sodišča je bilo premalo. Večina dražilcev je bila iz notranjosti države, iz Ljubljane, Kranja, Zasavja, Koroške, Celja, Rogaške Slatine; med njimi so bili le trije domačini, med njimi le en lokalni kmetovalec.
Izjemen interes je bil predvsem za tri kmetijske parcele s pogledom na morje in neposrednim dostopom do ceste proti enemu od zaselkov nad Sečoveljskimi solinami. Prodane so bile po 11-, 20- in 27-kratniku izklicne cene.
Lokalci obrisali pod nosom
"Z ženo sva prišla na dražbo, ker sva mislila, da bova edina. Parcele so zaraščene z lesom, ki se ga da uporabiti v domačem kaminu, zemljišče v velikosti 5.500 kvadratnih metrov pa bi obdržala in se čez čas odločila, kaj z njim," razlaga Portorožan Boris Kopilovič, ki kljub vplačani varščini na dražbi zaradi izjemne rasti cen sploh ni dražil. Prav tako tudi ne lokalni kmetovalec S. K.: "Zame je gozd pač gozd in če mene vprašate, so bile te parcele prodane po izjemno visokih cenah za kmetijsko zemljišče. Sam sem hotel kupiti tudi parcelo ob koncu sečoveljskega letališča, v bližini mejnega prehoda, ker imam tam že nasade."
Kupec iz Zasavja je prišel, ker imajo parcele pogled na morje; podjetje Mapros iz Horjula pri Ljubljani, ki se ukvarja s prodajo nepremičnin, je kupilo tri kmetijske parcele, kaj bodo z njimi počeli, za zdaj menda še ne vedo. Zazidljiva parcela je šla v roke Ervina Burnazovića, lastnika ljubljanskega podjetja Viacon, družbe za projektiranje, svetovanje in inženiring. Kupil jo je "kot naložbo".
Gradbeno ni potrebno
"Nova vladna uredba dopušča umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov ne glede na določila prostorskih izvedbenih aktov občin, nekatere potencialno sporne tipe objektov pa je v prostor mogoče umeščati celo brez pridobivanja gradbenega dovoljenja," opozarjajo občine. Po oceni piranske gre za največjo tiho legalizacijo črnih gradenj na kmetijskih zemljiščih v zgodovini Slovenije, omogočala pa naj bi tudi popolno degradacijo in izgubo kmetijskih zemljišč v prihodnosti.
Dražbe niso v statistiki
Nakupi nepremičnin na dražbah niso zajeti v statistiki cen, ki jo objavlja geodetska uprava. Ta upošteva le posle, ki so sklenjeni na prostovoljnih javnih dražbah, ne pa tudi tiste na dražbah v izvršilnih postopkih. Teh je bilo lani sicer več kot 31 tisoč.
### Odziv:
Pogled na morje. Na dražbi kmetijskih parcel pri Portorožu tudi 27-kratnik izklicne cene. Parcele. Šle so v roke ljudi, ki se ukvarjajo z vsem drugim, le s kmetovanjem ne. |
K kot kriza in kot korupcija
"Slovenija je podpisnica konvencije Združenih narodov; ustreznega zakona o integriteti v javnem sektorju, ki bi med drugim prepovedal združevanje funkcij poslanca in župana, pa še nima," opozarja predsednica Društva integriteta Simona Habič. "Mehanizem zavarovanja prijaviteljev korupcije se ruši s poslovnikom parlamentarne komisije in je v popolnem nasprotju s konvencijo," našteva Habičeva glavne slovenske grehe v boju proti korupciji.
Kriza na korupcijo ne vpliva pozitivno. V težkem ekonomskem položaju se poveča pripravljenost za izvajanje del, ki jih sicer ne bi naredili, in zmanjša pripravljenost za prijavo spornih dejanj.Drago Kos, protikorupcijska komisija
Po njenem bi morala tudi Kosova protikorupcijska komisija imeti vlogo prekrškovnega organa, kot jo ima denimo na Irskem, kjer lahko konkretno ugotavlja nepravilnosti in se pri postopkih na policiji in tožilstvu ne zatika. "Podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije po svetu imajo večja pooblastila," ugotavlja Habičeva. Dodaja, da so partnerji Društva integriteta Transparency International ogorčeni nad dejstvom, da je v Sloveniji župan še vedno lahko poslanec. "V Estoniji, Latviji in Litvi sta ti funkciji ločeni," poudarjajo.
Slaba zaščita prijaviteljev
Sicer je glavna ovira na področju korupcije v Sloveniji odnos do porabe javnega denarja. "Korupcija bo v času gospodarske krize dejansko postala del našega vsakdana," opozarja Habičeva, ki upa, da se bo s predlogom zakona o integriteti v javnem sektorju lahko kaj spremenilo, saj ureja tudi področje lobiranja, a je predlog že približno pol leta še vedno "nekje v predalu".
Poročilo o korupciji
2008. Slovenija se je lani med 180 državami uvrstila na 26. mesto in tako od leta 2007 napredovala za eno mesto. Od sosednjih držav se je bolje uvrstila le Avstrija, ki je zasedla 12. mesto, medtem ko sta Madžarska in Italija na 47. oziroma 55. mestu, Hrvaška pa šele na 62. Tik pred Slovenijo so se na 180-mestni lestvici skupaj uvrstili Francija, Čile in Urugvaj, Sloveniji pa sledi Estonija kot najmanj koruptivna od treh pribaltskih držav.
15. v regiji. Slovenija med 31 državami v svoji regiji zaseda 15. mesto (6,7 točke). Na dnu lestvice na 26. in 27. mestu sta tudi Italija in Grčija s 4,8 oziroma 4,7 točke.
Tudi predsednik komisije za boj proti korupciji Drago Kos se strinja, da je zaščita prijaviteljev korupcije v Sloveniji "zelo, zelo slaba", a to naj bi odpravil omenjeni zakon. "Ko bo zakon sprejet, bo zaščita prijaviteljev takšna, kot mora biti po mednarodnih konvencijah, saj se bo življenje prijavitelja ali njegove družine zaščitilo s podobnimi ukrepi, kot veljajo za zaščitene priče," pravi Drago Kos. Glede večjih pristojnosti njegove komisije pa odgovarja, da nikakor ne potrebuje več policijskih pooblastil, da pa bi bilo treba razširiti krog oseb, ki jih komisija lahko povabi k sodelovanju.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes poudarja predvsem potrebo po izobraževanju vseh organov, udeleženih pri boju s korupcijo. Ugotavlja, da ni veliko univerz, ki bi bile pripravljene postati nosilke predmetov, kot so javna naročila in javno-zasebna partnerstva. "Veliko predlogov smo posredovali pristojnim organom, a žal niso dobili sodnega epiloga. Zakaj, ne vem, bi pa izobraževanje policistov, kriminalistov in tožilcev odpravilo veliko dilem," ugotavlja Šoltes. "Tako kot korupcijo ženejo ljudje, tudi organe vodijo ljudje, od katerih je odvisna akcija in reakcija."
10 uglednih organizacij je zbralo mnenja iz strokovnega in poslovnega sveta, da bi izmerile indeks (zaznavo) korupcije pri nas. | Poročilo. Indeks korupcije se v Sloveniji letos ni bistveno spremenil v primerjavi z lani, ko smo zasedli 26. mesto. Opozorilo. Pomanjkljiva zaščita prijaviteljev korupcije. Zakon o integriteti v predalu. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
K kot kriza in kot korupcija
"Slovenija je podpisnica konvencije Združenih narodov; ustreznega zakona o integriteti v javnem sektorju, ki bi med drugim prepovedal združevanje funkcij poslanca in župana, pa še nima," opozarja predsednica Društva integriteta Simona Habič. "Mehanizem zavarovanja prijaviteljev korupcije se ruši s poslovnikom parlamentarne komisije in je v popolnem nasprotju s konvencijo," našteva Habičeva glavne slovenske grehe v boju proti korupciji.
Kriza na korupcijo ne vpliva pozitivno. V težkem ekonomskem položaju se poveča pripravljenost za izvajanje del, ki jih sicer ne bi naredili, in zmanjša pripravljenost za prijavo spornih dejanj.Drago Kos, protikorupcijska komisija
Po njenem bi morala tudi Kosova protikorupcijska komisija imeti vlogo prekrškovnega organa, kot jo ima denimo na Irskem, kjer lahko konkretno ugotavlja nepravilnosti in se pri postopkih na policiji in tožilstvu ne zatika. "Podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije po svetu imajo večja pooblastila," ugotavlja Habičeva. Dodaja, da so partnerji Društva integriteta Transparency International ogorčeni nad dejstvom, da je v Sloveniji župan še vedno lahko poslanec. "V Estoniji, Latviji in Litvi sta ti funkciji ločeni," poudarjajo.
Slaba zaščita prijaviteljev
Sicer je glavna ovira na področju korupcije v Sloveniji odnos do porabe javnega denarja. "Korupcija bo v času gospodarske krize dejansko postala del našega vsakdana," opozarja Habičeva, ki upa, da se bo s predlogom zakona o integriteti v javnem sektorju lahko kaj spremenilo, saj ureja tudi področje lobiranja, a je predlog že približno pol leta še vedno "nekje v predalu".
Poročilo o korupciji
2008. Slovenija se je lani med 180 državami uvrstila na 26. mesto in tako od leta 2007 napredovala za eno mesto. Od sosednjih držav se je bolje uvrstila le Avstrija, ki je zasedla 12. mesto, medtem ko sta Madžarska in Italija na 47. oziroma 55. mestu, Hrvaška pa šele na 62. Tik pred Slovenijo so se na 180-mestni lestvici skupaj uvrstili Francija, Čile in Urugvaj, Sloveniji pa sledi Estonija kot najmanj koruptivna od treh pribaltskih držav.
15. v regiji. Slovenija med 31 državami v svoji regiji zaseda 15. mesto (6,7 točke). Na dnu lestvice na 26. in 27. mestu sta tudi Italija in Grčija s 4,8 oziroma 4,7 točke.
Tudi predsednik komisije za boj proti korupciji Drago Kos se strinja, da je zaščita prijaviteljev korupcije v Sloveniji "zelo, zelo slaba", a to naj bi odpravil omenjeni zakon. "Ko bo zakon sprejet, bo zaščita prijaviteljev takšna, kot mora biti po mednarodnih konvencijah, saj se bo življenje prijavitelja ali njegove družine zaščitilo s podobnimi ukrepi, kot veljajo za zaščitene priče," pravi Drago Kos. Glede večjih pristojnosti njegove komisije pa odgovarja, da nikakor ne potrebuje več policijskih pooblastil, da pa bi bilo treba razširiti krog oseb, ki jih komisija lahko povabi k sodelovanju.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes poudarja predvsem potrebo po izobraževanju vseh organov, udeleženih pri boju s korupcijo. Ugotavlja, da ni veliko univerz, ki bi bile pripravljene postati nosilke predmetov, kot so javna naročila in javno-zasebna partnerstva. "Veliko predlogov smo posredovali pristojnim organom, a žal niso dobili sodnega epiloga. Zakaj, ne vem, bi pa izobraževanje policistov, kriminalistov in tožilcev odpravilo veliko dilem," ugotavlja Šoltes. "Tako kot korupcijo ženejo ljudje, tudi organe vodijo ljudje, od katerih je odvisna akcija in reakcija."
10 uglednih organizacij je zbralo mnenja iz strokovnega in poslovnega sveta, da bi izmerile indeks (zaznavo) korupcije pri nas.
### Odziv:
Poročilo. Indeks korupcije se v Sloveniji letos ni bistveno spremenil v primerjavi z lani, ko smo zasedli 26. mesto. Opozorilo. Pomanjkljiva zaščita prijaviteljev korupcije. Zakon o integriteti v predalu. |
"Vsi poskusi na levici neslavno končali"
Z odstopom Blaža Kavčiča so se razširile tudi govorice o ustanovitvi nove stranke na levem polu pred parlamentarnimi volitvami. Takšna zgodba bi nekoliko spomnila na dogajanje pred volitvami leta 2008, ko je Gregor Golobič ustanovil stranko Zares.
LDS je vendarle v tem trenutku zelo verodostojna stranka.
Jelko Kacin O tem smo se pogovarjali z Jelkom Kacinom, dolgoletnim politikom, ki je že leta 1990 kandidiral za ZSMS (predhodnico LDS), kasneje pa prevzel vodenje LDS – na mestu predsednika stranke ga je nato nasledila Katarina Kresal.
Ta stranko vodi od obdobja, ko je bilo že kar precej ugibanj o tem, ali bo stranka obstala, in je na majskem kongresu dobila popolno podporo članov stranke. LDS sicer trenutno po raziskavi Episcentra podpira pet odstotkov anketiranih.
Mislite, da je to lahko napoved nove stranke na levici pred volitvami?
To morate vprašati njih, a vsi dosedanji poskusi ustanavljanja strank na levici so do zdaj neslavno končali. Zares ni edini tak primer. Spomnil bi tudi na poskus Vlada Dimovskega. Preprosto ni logično, da se na eni strani nekdo poteguje za vodstvo stranke, nato pa popusti svoja prizadevanja.
Kakšna bo usoda Zaresa po vašem mnenju?
O tem bodo odločali volivci, a kot kaže zdaj, kakšnega posebnega interesa za ponudbo Zaresa ni.
Bo LDS prestopila parlamentarni prag?
LDS je zelo dolgo na slovenskem političnem prostoru. Ko je bila na oblasti, so se ji množično pridruževali tisti, ki so želeli biti na oblasti. Ko pa ni več vodila vlade, so mnogi iskali druge opcije in se selili tako k SD kot Zaresu. Vsi ti poskusi so na neki način slabili LDS, niso je pa uničili. Saj poznate tisti rek – vse, kar te ne ubije, te krepi. LDS je vendarle v tem trenutku zelo verodostojna stranka, saj so v njej ljudje, ki so ji ostali zvesti tudi v najtežjih časih in ne iščejo svojih kariernih priložnosti vsak dan drugje. Pomembno pa je predvsem, da se pridružujejo novi, mladi obrazi.
Vsi dosedanji poskusi ustanavljanja strank na levici so do zdaj neslavno končali. Zares ni edini tak primer.
Jelko Kacin
Kakšno je vaše mnenje – lahko stari obrazi prinesejo nov veter v politiko? Lahko denimo Blaž Kavčič ponudi nekaj, česar levica do zdaj še ni?
Osebno v to dvomim, predvsem zato, ker ne želim podcenjevati volivk in volivcev. Pred nekaj tedni sem rekel, da bi prej pričakoval, da se bo Kavčič angažiral na gospodarskem delu LDS, a imam občutek, da mi ni verjel. Potem se je izkazalo, da bo LDS morala prevzeti gospodarsko ministrstvo. Tam bomo imeli državnega sekretarja, pa se je vseeno odločil, da se pred takimi izzivi umakne. Torej, jaz ne pričakujem, da bi bili ljudje, ki se umikajo pred odgovornostjo in bolj posvečajo ljubiteljski dejavnosti, kot je Kinološka zveza, v očeh ljudi verodostojni in del rešitve za politične ter gospodarske težave.
Preberite še: Kavčič: "Sodelovanje ni več smiselno" | "Ne pričakujem, da bi bili ljudje, ki se umikajo pred odgovornostjo in bolj posvečajo ljubiteljski dejavnosti, kot je Kinološka zveza, v očeh ljudi del rešitve," pravi Jelko Kacin glede tega, ali lahko Blaž Kavčič ponudi volivcem nekaj, česar levica do zdaj ni imela. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Vsi poskusi na levici neslavno končali"
Z odstopom Blaža Kavčiča so se razširile tudi govorice o ustanovitvi nove stranke na levem polu pred parlamentarnimi volitvami. Takšna zgodba bi nekoliko spomnila na dogajanje pred volitvami leta 2008, ko je Gregor Golobič ustanovil stranko Zares.
LDS je vendarle v tem trenutku zelo verodostojna stranka.
Jelko Kacin O tem smo se pogovarjali z Jelkom Kacinom, dolgoletnim politikom, ki je že leta 1990 kandidiral za ZSMS (predhodnico LDS), kasneje pa prevzel vodenje LDS – na mestu predsednika stranke ga je nato nasledila Katarina Kresal.
Ta stranko vodi od obdobja, ko je bilo že kar precej ugibanj o tem, ali bo stranka obstala, in je na majskem kongresu dobila popolno podporo članov stranke. LDS sicer trenutno po raziskavi Episcentra podpira pet odstotkov anketiranih.
Mislite, da je to lahko napoved nove stranke na levici pred volitvami?
To morate vprašati njih, a vsi dosedanji poskusi ustanavljanja strank na levici so do zdaj neslavno končali. Zares ni edini tak primer. Spomnil bi tudi na poskus Vlada Dimovskega. Preprosto ni logično, da se na eni strani nekdo poteguje za vodstvo stranke, nato pa popusti svoja prizadevanja.
Kakšna bo usoda Zaresa po vašem mnenju?
O tem bodo odločali volivci, a kot kaže zdaj, kakšnega posebnega interesa za ponudbo Zaresa ni.
Bo LDS prestopila parlamentarni prag?
LDS je zelo dolgo na slovenskem političnem prostoru. Ko je bila na oblasti, so se ji množično pridruževali tisti, ki so želeli biti na oblasti. Ko pa ni več vodila vlade, so mnogi iskali druge opcije in se selili tako k SD kot Zaresu. Vsi ti poskusi so na neki način slabili LDS, niso je pa uničili. Saj poznate tisti rek – vse, kar te ne ubije, te krepi. LDS je vendarle v tem trenutku zelo verodostojna stranka, saj so v njej ljudje, ki so ji ostali zvesti tudi v najtežjih časih in ne iščejo svojih kariernih priložnosti vsak dan drugje. Pomembno pa je predvsem, da se pridružujejo novi, mladi obrazi.
Vsi dosedanji poskusi ustanavljanja strank na levici so do zdaj neslavno končali. Zares ni edini tak primer.
Jelko Kacin
Kakšno je vaše mnenje – lahko stari obrazi prinesejo nov veter v politiko? Lahko denimo Blaž Kavčič ponudi nekaj, česar levica do zdaj še ni?
Osebno v to dvomim, predvsem zato, ker ne želim podcenjevati volivk in volivcev. Pred nekaj tedni sem rekel, da bi prej pričakoval, da se bo Kavčič angažiral na gospodarskem delu LDS, a imam občutek, da mi ni verjel. Potem se je izkazalo, da bo LDS morala prevzeti gospodarsko ministrstvo. Tam bomo imeli državnega sekretarja, pa se je vseeno odločil, da se pred takimi izzivi umakne. Torej, jaz ne pričakujem, da bi bili ljudje, ki se umikajo pred odgovornostjo in bolj posvečajo ljubiteljski dejavnosti, kot je Kinološka zveza, v očeh ljudi verodostojni in del rešitve za politične ter gospodarske težave.
Preberite še: Kavčič: "Sodelovanje ni več smiselno"
### Odziv:
"Ne pričakujem, da bi bili ljudje, ki se umikajo pred odgovornostjo in bolj posvečajo ljubiteljski dejavnosti, kot je Kinološka zveza, v očeh ljudi del rešitve," pravi Jelko Kacin glede tega, ali lahko Blaž Kavčič ponudi volivcem nekaj, česar levica do zdaj ni imela. |
Policisti preiskovali Inbox
Policisti so prišli v lokal Inbox v noči na nedeljo, točneje ob pol enih zjutraj. Takrat je nastopala newyorška diva Barbara Tucker, policisti pa so sprekinili zabavo ravno v trenutku, ko je program vodila Živa Vadnov. Prižgali so luči, ugasnili glasbo, nakar so pričeli popisovati obiskovalce. Po naših virih so popisovali izključno "razcapane" oziroma sumljive ljudi, urejene in VIP obiskovalce pa so pustili pri miru.
Polovica policistov je bila specialcev s polno opremo, polovica pa so bili navadni uniformirani. Policisti, ki so lokal preiskovali petnajst minut, so po vsej verjetnosti iskali drogo, nikogar pa niso pretipali, prav tako nikogar odpeljali. Lokal so zapustili petnajst minut do ene ure zjutraj, zabava pa se je nadaljevala.
Direktor podjetja ELITE KLUB, ki je lastnik Inboxa, Brane Kostadinov je za zurnal24.si povedal, da je šlo za navadno kontrolo. Policija naj bi izvajala nov način kontrole, tovrsten nadzor pa se je v njihovem lokalu zgodil prvič. Več podrobnosti o samem dogodku ni želel razkriti.
Tiskovni predstavnik ljubljanske policije uprave Vinko Stojnšek je povedal, da so ljubljanski policisti izvajali naloge s področja javne varnosti v gostinskih lokalih na območju Ljubljane. V času nadzora so ugotavljali kršitve s področja določil zakona o varstvu javnega reda in miru, o omejevanju porabe alkohola, nadzora nad upoštevanjem predpisov porabe tobačnih izdelkov in nad izvajanjem predpisi "hora legalis" ter zakona o zasebnem varovanju. | V noči na nedeljo so policisti prekinili zabavo v ljubljanskem klubu Inbox in preiskovali obiskovalce. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Policisti preiskovali Inbox
Policisti so prišli v lokal Inbox v noči na nedeljo, točneje ob pol enih zjutraj. Takrat je nastopala newyorška diva Barbara Tucker, policisti pa so sprekinili zabavo ravno v trenutku, ko je program vodila Živa Vadnov. Prižgali so luči, ugasnili glasbo, nakar so pričeli popisovati obiskovalce. Po naših virih so popisovali izključno "razcapane" oziroma sumljive ljudi, urejene in VIP obiskovalce pa so pustili pri miru.
Polovica policistov je bila specialcev s polno opremo, polovica pa so bili navadni uniformirani. Policisti, ki so lokal preiskovali petnajst minut, so po vsej verjetnosti iskali drogo, nikogar pa niso pretipali, prav tako nikogar odpeljali. Lokal so zapustili petnajst minut do ene ure zjutraj, zabava pa se je nadaljevala.
Direktor podjetja ELITE KLUB, ki je lastnik Inboxa, Brane Kostadinov je za zurnal24.si povedal, da je šlo za navadno kontrolo. Policija naj bi izvajala nov način kontrole, tovrsten nadzor pa se je v njihovem lokalu zgodil prvič. Več podrobnosti o samem dogodku ni želel razkriti.
Tiskovni predstavnik ljubljanske policije uprave Vinko Stojnšek je povedal, da so ljubljanski policisti izvajali naloge s področja javne varnosti v gostinskih lokalih na območju Ljubljane. V času nadzora so ugotavljali kršitve s področja določil zakona o varstvu javnega reda in miru, o omejevanju porabe alkohola, nadzora nad upoštevanjem predpisov porabe tobačnih izdelkov in nad izvajanjem predpisi "hora legalis" ter zakona o zasebnem varovanju.
### Odziv:
V noči na nedeljo so policisti prekinili zabavo v ljubljanskem klubu Inbox in preiskovali obiskovalce. |
Obresti na depozite: rekorderju 17 tisoč evrov na mesec
A to ni odraz krize, saj so v lanskem letu vloge gospodinjstev v bankah povečale za kar 729 milijonov evrov, krive so nižje obrestne mere za depozite. Za depozite nad enim letom so bile konec leta 2013 povprečne obrestne mere 2,8 odstotka, konec lanskega leta le pol toliko, junija letos pa le še odstotek.
(Foto: zurnal24.si) $("#figure_1107620 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1107620 .figcaption").css("width", $("#figure_1107620 img").width() ).show();', 1000); }); Preberite še:Kdo ponuja največ za depozit
Država je zaradi manj obresti pobrala tudi devet milijonov evrov manj davka, rekorder po obrestih pa je dobil pol manj kot leto prej: le 208 tisoč evrov obresti, od katerih je moral plačati skoraj 52 tisoč evrov davka. Po dohodnini mu je ostalo po 13 tisoč evrov na mesec. Za primerjavo: rekorder v letu 2011 je prejel 584 tisoč evrov obresti, kar je skoraj trikrat toliko kot letošnji.
Na banki ima kakšnih deset milijonov evrov
Če je rekorder za depozit lani iztržil dvoodstotne obresti, ima na banki dobrih deset milijonov evrov, na repu lestvice desetih največjih prejemnikov obresti pa je nekdo s sto tisoč evri obresti, ki ima po teh predpostavkah na banki pet milijonov evrov. Če imajo denar vezan že od prej na primer po štiriodstotnih obrestih, je depozit pol manjši.
(Foto: Anze Petkovsek) $("#figure_1016134 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1016134 .figcaption").css("width", $("#figure_1016134 img").width() ).show();', 1000); }); Rekorder ob skoraj 200 tisoč obresti
V letu 2013 je bila med rekorderjem (407 tisoč evrov) in drugim največjim prejemnikom (268 tisoč evrov) obresti od depozitov velika razlika, medtem ko sta prvi in drugi prejemnik letos skoraj poravnana.
Lepa renta od obresti
Več kot povprečna mesečna plača je od obresti lani ostalo 315 ljudem, ki so dobili več kot 20 tisoč evrov obresti, ostalo pa jim je več kot 1271 evrov na mesec. Za povprečno pokojnino dohodka ob obresti je imelo 1165 ljudi, ki jim je na mesec dodatno kapnilo vsaj 646 evrov (v celem letu so prejeli več kot deset tisoč evrov).
Več kot 18 tisoč ljudem je na mesec od obresti ostalo 145 evrov, skoraj šest tisočim pa 270 evrov.
Za sto evrov na mesec 130 tisoč evrov depozita
Za sto evrov mesečnega neto prihodka ob obresti bi morali ob dvoodstotni obrestni meri imeti na banki vezanih 65 tisoč evrov, ob enoodstotnih obrestih na depozit pa 130 tisoč evrov. Pred leti, ko je bilo mogoče za depozit dobiti petodstotne obresti, pa je bilo dovolj že 26 tisoč evrov.
[email protected] | Lani je več kot tisoč evrov obresti prejelo 47 tisoč ljudi, kar je skoraj 20 tisoč ali 30 odstotkov manj kot lani. Rekorder na mesec dobil 17.330 evrov obresti. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Obresti na depozite: rekorderju 17 tisoč evrov na mesec
A to ni odraz krize, saj so v lanskem letu vloge gospodinjstev v bankah povečale za kar 729 milijonov evrov, krive so nižje obrestne mere za depozite. Za depozite nad enim letom so bile konec leta 2013 povprečne obrestne mere 2,8 odstotka, konec lanskega leta le pol toliko, junija letos pa le še odstotek.
(Foto: zurnal24.si) $("#figure_1107620 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1107620 .figcaption").css("width", $("#figure_1107620 img").width() ).show();', 1000); }); Preberite še:Kdo ponuja največ za depozit
Država je zaradi manj obresti pobrala tudi devet milijonov evrov manj davka, rekorder po obrestih pa je dobil pol manj kot leto prej: le 208 tisoč evrov obresti, od katerih je moral plačati skoraj 52 tisoč evrov davka. Po dohodnini mu je ostalo po 13 tisoč evrov na mesec. Za primerjavo: rekorder v letu 2011 je prejel 584 tisoč evrov obresti, kar je skoraj trikrat toliko kot letošnji.
Na banki ima kakšnih deset milijonov evrov
Če je rekorder za depozit lani iztržil dvoodstotne obresti, ima na banki dobrih deset milijonov evrov, na repu lestvice desetih največjih prejemnikov obresti pa je nekdo s sto tisoč evri obresti, ki ima po teh predpostavkah na banki pet milijonov evrov. Če imajo denar vezan že od prej na primer po štiriodstotnih obrestih, je depozit pol manjši.
(Foto: Anze Petkovsek) $("#figure_1016134 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1016134 .figcaption").css("width", $("#figure_1016134 img").width() ).show();', 1000); }); Rekorder ob skoraj 200 tisoč obresti
V letu 2013 je bila med rekorderjem (407 tisoč evrov) in drugim največjim prejemnikom (268 tisoč evrov) obresti od depozitov velika razlika, medtem ko sta prvi in drugi prejemnik letos skoraj poravnana.
Lepa renta od obresti
Več kot povprečna mesečna plača je od obresti lani ostalo 315 ljudem, ki so dobili več kot 20 tisoč evrov obresti, ostalo pa jim je več kot 1271 evrov na mesec. Za povprečno pokojnino dohodka ob obresti je imelo 1165 ljudi, ki jim je na mesec dodatno kapnilo vsaj 646 evrov (v celem letu so prejeli več kot deset tisoč evrov).
Več kot 18 tisoč ljudem je na mesec od obresti ostalo 145 evrov, skoraj šest tisočim pa 270 evrov.
Za sto evrov na mesec 130 tisoč evrov depozita
Za sto evrov mesečnega neto prihodka ob obresti bi morali ob dvoodstotni obrestni meri imeti na banki vezanih 65 tisoč evrov, ob enoodstotnih obrestih na depozit pa 130 tisoč evrov. Pred leti, ko je bilo mogoče za depozit dobiti petodstotne obresti, pa je bilo dovolj že 26 tisoč evrov.
[email protected]
### Odziv:
Lani je več kot tisoč evrov obresti prejelo 47 tisoč ljudi, kar je skoraj 20 tisoč ali 30 odstotkov manj kot lani. Rekorder na mesec dobil 17.330 evrov obresti. |
Neformalno o izkušnjah s študijem
V soboto med 9. in 14. uro bo na novi ekonomski šoli ESIC Kranj potekal 10. neformalni informativni dan, ki ga za dijake prireja Klub študentov Kranj (KŠK). Na njem bodo predstavili okoli 35 fakultet.
Neformalni informativni dan prirejamo en teden pred uradnimi informativnimi dnevi, saj predstavniki fakultet na njih postrežejo uradne podatke, ki fakultete prikažejo v najboljši luči. Dijakom pa ne povedo, ali bodo ob študiju lahko delali ter ali se je treba učiti sproti in podobno, je povedala Mojca Jagodic iz KŠK.
Konkretne izkušnje
Fakulteto oziroma študijsko smer predstavita dva študenta - eden iz višjih in drugi iz nižjih letnikov, ki dijakom predstavita svoje izkušnje s študijem. Govorili bodo tudi o bolonjskem programu in študiju v tujini.
Tako si dijaki lažje predstavljajo, kaj jih čaka na določeni fakulteti, je dodala Jagodičeva. Na informativni dan so povabili dijake gorenjskih srednjih šol in Ljubljane z okolico. Pričakujejo pa do tisoč radovednih obiskovalcev. | Študenti dijakom. Neformalne informacije o študijskih programih na enem mestu. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Neformalno o izkušnjah s študijem
V soboto med 9. in 14. uro bo na novi ekonomski šoli ESIC Kranj potekal 10. neformalni informativni dan, ki ga za dijake prireja Klub študentov Kranj (KŠK). Na njem bodo predstavili okoli 35 fakultet.
Neformalni informativni dan prirejamo en teden pred uradnimi informativnimi dnevi, saj predstavniki fakultet na njih postrežejo uradne podatke, ki fakultete prikažejo v najboljši luči. Dijakom pa ne povedo, ali bodo ob študiju lahko delali ter ali se je treba učiti sproti in podobno, je povedala Mojca Jagodic iz KŠK.
Konkretne izkušnje
Fakulteto oziroma študijsko smer predstavita dva študenta - eden iz višjih in drugi iz nižjih letnikov, ki dijakom predstavita svoje izkušnje s študijem. Govorili bodo tudi o bolonjskem programu in študiju v tujini.
Tako si dijaki lažje predstavljajo, kaj jih čaka na določeni fakulteti, je dodala Jagodičeva. Na informativni dan so povabili dijake gorenjskih srednjih šol in Ljubljane z okolico. Pričakujejo pa do tisoč radovednih obiskovalcev.
### Odziv:
Študenti dijakom. Neformalne informacije o študijskih programih na enem mestu. |
Manj dostopnosti do storitev
Splošni dogovor v zdravstvu za letos ni bil usklajen, vlada ga je sprejela enostransko, je dejalapredsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec. Opozarja, da bo zmanjšanje sredstev primarni dejavnostiprizadelo tako koncesionarje kot javne zavode, vlada pa javnosti ni seznanila, da se bo takozmanjšala dostopnost do storitev.
Zaposlenim višje plače
Ko je ZZZS načrtoval zmanjševanje prihodkov, ni načrtoval zmanjševanja svojih programov,načrtuje pa povišanje sredstev za plače svojih zaposlenih, pravi Kalan Živčeceva.
Predsednik odbora za zasebno dejavnost Dean Klančič je prepričan, da gre za odvzem sredstev za nazaj, ki naj bi gaizvršili v zadnjem delu leta, kar je po njihovi oceni nezakonito in zelo nekorektno do državljanovs strani vlade.
"Pričakujemo odgovornost tako vlade kot ZZZS, da o zmanjševanju dostopnosti in o zmanjševanjumožnosti uveljavljanja iz pogojev pravil ZZZS tudi obvestijo svoje uporabnike oziroma svojezavarovance," je še dejala. | Zmanjšanje sredstev primarni dejavnosti bo prizadelo tako koncesionarje kot javne zavode. Vlada javnosti ni seznanila, da se bo tako zmanjšala dostopnost do storitev. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Manj dostopnosti do storitev
Splošni dogovor v zdravstvu za letos ni bil usklajen, vlada ga je sprejela enostransko, je dejalapredsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec. Opozarja, da bo zmanjšanje sredstev primarni dejavnostiprizadelo tako koncesionarje kot javne zavode, vlada pa javnosti ni seznanila, da se bo takozmanjšala dostopnost do storitev.
Zaposlenim višje plače
Ko je ZZZS načrtoval zmanjševanje prihodkov, ni načrtoval zmanjševanja svojih programov,načrtuje pa povišanje sredstev za plače svojih zaposlenih, pravi Kalan Živčeceva.
Predsednik odbora za zasebno dejavnost Dean Klančič je prepričan, da gre za odvzem sredstev za nazaj, ki naj bi gaizvršili v zadnjem delu leta, kar je po njihovi oceni nezakonito in zelo nekorektno do državljanovs strani vlade.
"Pričakujemo odgovornost tako vlade kot ZZZS, da o zmanjševanju dostopnosti in o zmanjševanjumožnosti uveljavljanja iz pogojev pravil ZZZS tudi obvestijo svoje uporabnike oziroma svojezavarovance," je še dejala.
### Odziv:
Zmanjšanje sredstev primarni dejavnosti bo prizadelo tako koncesionarje kot javne zavode. Vlada javnosti ni seznanila, da se bo tako zmanjšala dostopnost do storitev. |
Mobitel vs. Telekom
"Ne vem, če se bodo mobitelovci s to združitvijo preveč strinjali! Če so se telekomovci zapufali, se pa naj tam reorganizirajo - odpuščajo," je zadnji tvit, ki so ga na tem profilu objavili v petek.
Isti dan so delili povezavo na članek spletne strani zurnal24.si in pripisali: "Kranjčević bo odpuščal mobitelovce po združitvi 1. 7. 2011." Z osebnega profila smo jim poslali vprašanje, kdo stoji za profilom, a nam do zaključka redakcije včeraj niso odgovorili.
Do včeraj je profil ohranimomobitel sledil 67 tviterašem, med katerimi so večinoma mediji, novinarji in politiki (me drugimi tudi Lojze Peterle in Žiga Turk). | Na družabnem omrežju Twitter se je pojavil profil, ki nosi naslov ohranimomobitel in namesto fotografije nosi logotip družbe Mobitel. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Mobitel vs. Telekom
"Ne vem, če se bodo mobitelovci s to združitvijo preveč strinjali! Če so se telekomovci zapufali, se pa naj tam reorganizirajo - odpuščajo," je zadnji tvit, ki so ga na tem profilu objavili v petek.
Isti dan so delili povezavo na članek spletne strani zurnal24.si in pripisali: "Kranjčević bo odpuščal mobitelovce po združitvi 1. 7. 2011." Z osebnega profila smo jim poslali vprašanje, kdo stoji za profilom, a nam do zaključka redakcije včeraj niso odgovorili.
Do včeraj je profil ohranimomobitel sledil 67 tviterašem, med katerimi so večinoma mediji, novinarji in politiki (me drugimi tudi Lojze Peterle in Žiga Turk).
### Odziv:
Na družabnem omrežju Twitter se je pojavil profil, ki nosi naslov ohranimomobitel in namesto fotografije nosi logotip družbe Mobitel. |
Steklena vrata ostajajo
Steklena vrata v občinski stavbi, ki po novem omejujejo dostop do mestne uprave, za zdaj ostajajo. Svetnik Stane Boštjančič je na sredini seji predlagal njihovo odstranitev, vendar pa večina njegovega predloga ni podprla.
Odprite psihiatrijo
"Rekel sem, naj se zaprti psihiatrični oddelek spremeni v odprtega," je bil piker Boštjančič, prepričan, da nov sistem služi zgolj za razkazovanje oblastniške moči mestne uprave in da je s steklenimi vrati zgolj nespametno zapravila denar.
3 tisoč evrov (približno) je kranjsko mestno upravo stala namestitev steklenih vrat.
Njenih pojasnil, da so uslužbenci zdaj manj ogroženi in manj moteni pri delu ter da bo storilnost uprave zato večja, ne sprejme. "Kdo pa je storilnost kdaj meril?" se je vprašal.
Neprijazno do obiskovalcev
Boštjančič je opozoril, da je omejen dostop do obiskovalcev neprijazen. "Ljudje morajo pred vrati vpričo drugih pojasnjevati, po kaj so prišli," je dejal in dodal, da omejena diskretnost povzroča nelagodje.
Sprašuje se tudi, kdo odloča o vstopu. Tajnice po njegovem mnenju ne bi smele, "če zgolj pritiskajo na gumb, pa je sistem spet nesmiseln".
Vrata ostanejo
"Vrat ne bomo odstranili," je odgovorila vodja kabineta župana Ana Vizovišek. Sklicuje se na večinsko mnenje v mestnem svetu. "Boštjančičeva pobuda ni bila izglasovana, je bil pa sprejet sklep, da bomo po pol leta preverili učinke," je povedala.
Še nadgradnja
Sicer pa Vizoviškova meni, da občanov omejen dostop ne prizadene. "Vse lahko opravijo v sprejemnih pisarnah pred steklenimi vrati," je dejala, hkrati pa napovedala tudi nadgradnjo z usmerjevalnim sistemom. Nameščen bo v kratkem, je sklenila.
Boštjančiča pa to ne prepriča. Odkrito je napovedal, da bo njegova opcija, če bo na letošnjih volitvah zmagala, steklena vrata nemudoma odstranila. | Na omejen dostop v občinski stavbi letijo kritike. Uprave niso prepričale. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Steklena vrata ostajajo
Steklena vrata v občinski stavbi, ki po novem omejujejo dostop do mestne uprave, za zdaj ostajajo. Svetnik Stane Boštjančič je na sredini seji predlagal njihovo odstranitev, vendar pa večina njegovega predloga ni podprla.
Odprite psihiatrijo
"Rekel sem, naj se zaprti psihiatrični oddelek spremeni v odprtega," je bil piker Boštjančič, prepričan, da nov sistem služi zgolj za razkazovanje oblastniške moči mestne uprave in da je s steklenimi vrati zgolj nespametno zapravila denar.
3 tisoč evrov (približno) je kranjsko mestno upravo stala namestitev steklenih vrat.
Njenih pojasnil, da so uslužbenci zdaj manj ogroženi in manj moteni pri delu ter da bo storilnost uprave zato večja, ne sprejme. "Kdo pa je storilnost kdaj meril?" se je vprašal.
Neprijazno do obiskovalcev
Boštjančič je opozoril, da je omejen dostop do obiskovalcev neprijazen. "Ljudje morajo pred vrati vpričo drugih pojasnjevati, po kaj so prišli," je dejal in dodal, da omejena diskretnost povzroča nelagodje.
Sprašuje se tudi, kdo odloča o vstopu. Tajnice po njegovem mnenju ne bi smele, "če zgolj pritiskajo na gumb, pa je sistem spet nesmiseln".
Vrata ostanejo
"Vrat ne bomo odstranili," je odgovorila vodja kabineta župana Ana Vizovišek. Sklicuje se na večinsko mnenje v mestnem svetu. "Boštjančičeva pobuda ni bila izglasovana, je bil pa sprejet sklep, da bomo po pol leta preverili učinke," je povedala.
Še nadgradnja
Sicer pa Vizoviškova meni, da občanov omejen dostop ne prizadene. "Vse lahko opravijo v sprejemnih pisarnah pred steklenimi vrati," je dejala, hkrati pa napovedala tudi nadgradnjo z usmerjevalnim sistemom. Nameščen bo v kratkem, je sklenila.
Boštjančiča pa to ne prepriča. Odkrito je napovedal, da bo njegova opcija, če bo na letošnjih volitvah zmagala, steklena vrata nemudoma odstranila.
### Odziv:
Na omejen dostop v občinski stavbi letijo kritike. Uprave niso prepričale. |
Milijonski minus vrtcev
Ljubljana. Mestna občina Ljubljana (MOL) bo morala 23 javnim vrtcem nakazati 1,08 milijona evrov. Vrtci namreč ne morejo pokriti stroškov materiala in storitev, ker se sredstva za to niso povečala od leta 2007, stroški pa so narasli, pojasnjuje Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MOL.
Javni vrtci za stroške materiala in storitev dobijo 44 evrov na otroka na mesec, povprečni stroški pa so 55 evrov. "Zaradi podcenjenih stroškov materiala in storitev bomo vrtcem odobrili dodatna sredstva, ki bodo namenjena izključno plačilu ogrevanja, elektrike, vode, sanitarnega materiala, didaktičnih sredstev in tako dalje," pravi Fabčičeva.
"Ta denar zagotovo potrebujemo," dodaja Jožica Pantar, ravnateljica Vrtca Šentvid. Kot pravi, imajo vsako leto iste težave. "Letos pa je situacija še bolj posebna, ker vrtci odpiramo nove oddelke. Posledično imamo vedno več oddelkov za otroke prvega starostnega obdobja, ki so bistveno dražji, to pa se nam zajeda v materialne stroške. Mi smo pred kratkim odprli tri nove oddelke in že zdaj se kaže veliko večja poraba kot prejšnje leto," pojasnjuje Pantarjeva. | Vrtci. Ne morejo kriti stroškov elektrike, vode ... | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Milijonski minus vrtcev
Ljubljana. Mestna občina Ljubljana (MOL) bo morala 23 javnim vrtcem nakazati 1,08 milijona evrov. Vrtci namreč ne morejo pokriti stroškov materiala in storitev, ker se sredstva za to niso povečala od leta 2007, stroški pa so narasli, pojasnjuje Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MOL.
Javni vrtci za stroške materiala in storitev dobijo 44 evrov na otroka na mesec, povprečni stroški pa so 55 evrov. "Zaradi podcenjenih stroškov materiala in storitev bomo vrtcem odobrili dodatna sredstva, ki bodo namenjena izključno plačilu ogrevanja, elektrike, vode, sanitarnega materiala, didaktičnih sredstev in tako dalje," pravi Fabčičeva.
"Ta denar zagotovo potrebujemo," dodaja Jožica Pantar, ravnateljica Vrtca Šentvid. Kot pravi, imajo vsako leto iste težave. "Letos pa je situacija še bolj posebna, ker vrtci odpiramo nove oddelke. Posledično imamo vedno več oddelkov za otroke prvega starostnega obdobja, ki so bistveno dražji, to pa se nam zajeda v materialne stroške. Mi smo pred kratkim odprli tri nove oddelke in že zdaj se kaže veliko večja poraba kot prejšnje leto," pojasnjuje Pantarjeva.
### Odziv:
Vrtci. Ne morejo kriti stroškov elektrike, vode ... |
Več kot 6000 zavarovanih škod
Nedeljsko neurje je v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona in Benedikt povzročilo velikoškodo. Murskosoboški podžupan Dezider Šooš je povedal, da je neurje z močnim vetrom poškodovalo 60 stanovanjskihzgradb in precejšnje število gospodarskih objektov. Škoda še ni ocenjena, na tem območju pa jedopoldne tudi močno deževalo. Nekatere lokalne ceste zaradi naplavljenega gramoza in vejevja šeniso prevozne.
Kontaktne številke
Občani in občanke občine Lenart lahko vse informacije glede odprave posledic nedeljskega neurjadobijo na telefonskih številkah 02 729 13 48 ali na 02 729 13 10. Pokličejo lahko tudi na mobilni telefonski številki 051 321 936 ali 041 707 535.
Župan Benedikta Milan Gumzar je povedal, da je neurje s točo poškodovalo dve tretjini kmetijskihpovršin v občini in tretjino stanovanjskih objektov. Okrog 20 odstotkov uporabnikov je še vednobrez elektrike. Gumzar je škodo na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih objektih ocenil na večkot pol milijona evrov, na poljščinah pa je škoda od 20- do 100-odstotna.
V Mariboru odkrivalo strehe
Poveljnik civilne zaščite Maribor Slobodan Stojanović je za zurnal24.si povedal, da je neurje največ škode povzročalo predvsem na strehahstanovanjskih hiš. "Imeli smo evidentiranih 24 večjih intervencij, od tega na 13 strehah, ki so bile odkrite, 11intervencij odstranjevanja porušenih dreves in trikrat črpanje vode iz objektov." Kot je šedejal Stojanović, je v intervencijah od nedelje popoldne sodelovalo 120 gasilcev, nekateri izmednjih pa posledice neurja odpravljajo še danes.
Neurje je veliko škode povzročilo tudi v Medvodah. © Tina Kič
Oškodovanci naj zavarujejo in fotografirajo kraj škode
Zaradi neurja so v Zavarovalnici Maribor angažirali dodatne cenilce, ki bodo ocenjevalinastalo škodo. " Ker se zavedamo, da je bilo v neurju poškodovanega veliko premoženja, smo organizirali dodatnecenilce, da bi lahko škodo ocenili v čim krajšem možnem času," so poudarili v zavarovalnici.
Škodo na nepremičninah lahko uveljavljajo vsi zavarovanci, ki imajo sklenjeno premoženjskozavarovanje z osebno in pravno asistenco Opa. Škodo na avtomobilih, ki jo je povzročila toča, lahkouveljavljajo zavarovanci, ki imajo sklenjeno kasko zavarovanje, na poljščinah pa vsi tisti, ki soimeli svoje kmetijske površine ustrezno zavarovane, so še sporočili iz zavarovalnice.
Tudi Prekmurje se ni moglo izogniti uničujočemu vetru. © Martin Podlesek
Vsem oškodovancem tudi svetujejo, naj zavarujejo kraj škode tako, da se škoda ne bipovečevala (odstranitev vej, dreves in podobno). V tem primeru predlagajo, da oškodovanecfotografira prizadeto površino, stanovanje ali hišo. Po klicu na brezplačno telefonsko številko 080 19 21 bodo v zavarovalnici poslali na ogled cenilca, ki bo opravil ogled škodein pripravil zapisnik.
Velika škoda na gospodarskih poslopjih
Kot je za zurnal24.si dejal župan občine Lenart Janez Kramberger, je neurje poškodovalo veliko streh in pročelij stanovanjskihhiš. "Krepko čez 50 objektov je poškodovanih, veliko škode je tudi na gospodarskih poslopjih, naposameznih obratih v Lenartu in v industrijski coni."
Prijava škode
Škodo lahko zavarovanci prijavijo po telefonu, zato se naj obrnejo na svojega zastopnika, ki jesklenil zavarovanje ali na svojo območno enoto, lahko pa tudi pokličejo številki 080 555 555 ali 080 2864, ki sta na voljo 24 ur na dan, so sporočili iz Zavarovalnice Triglav.
Neurje pa je tokrat največ škode povzročilo v kmetijstvu, saj bodo ponekod kmetje ostalibrez pridelka. Po prvih ocenah so poškodbe na koruzi z odbitimi metlicami do 80-odstotne, napšenici, ki je tik pred žetvijo, pa je škoda tudi do 100-odstotna. Strokovna ocena škode vvinogradih in intenzivnih sadovnjakih bo znana v naslednjih dneh.
Občani lahko škodo po neurju na območju Občine Lenart prijavijo na sedežu občine, TrgOsvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah, v glavni pisarni pri Mariji Fras in Metki Vurcer, in sicer ob delovnikih od torka, 15. julija, do vključno torka, 22.julija, med 8. in 15. uro. Treba je navesti predmet škode.
V Gornjem Gradu podrtih 500 hektarjev gozda
Veliko škode je neurje povzročilo tudi na območju občine Gornji Grad, kjer je podrtih okoli500 hektarjev gozda, poškodovanih pa vsaj 35 do 40 stanovanjskih hiš, okrog 50 gospodarskihposlopij in 30 kilometrov občinskih cest. V Novi Štifti je veter odkril streho podružnične osnovnešole, ki so jo začasno pokrili s folijo.
32.000 kubičnih metrov podrtega drevja
Skupna količina podrtega in polomljenega gozdnega drevja je zaradi neurij, ki so se razbesnelanad Slovenijo v začetku julija in v zadnjih dneh, 325.000 kubičnih metrov, so sporočili iz Zavodaza gozdove Slovenije.
Na celotnem območju občine so močni vetrovi podrli več dreves, ki so zaprla večino cest.Pri vožnji s Kašne planine sta zaradi podrtega drevja z osebnim vozilom obtičala starejša zakonca,ki sta se nato v dolino podala peš. Eden izmed zakoncev je padel in si poškodoval ključnico.
KGZS poziva vlado k pomoči pri sanaciji
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj si je s sodelavci ogledal posledice nedeljskega neurja, ki jeprizadelo občine Kamnik, Vodice, Komenda in Medvode. Po njegovih besedah njihove službe nastaloškodo še ocenjujejo, obseg škode pa je tako velik, da je pozval vlado, naj pomaga pri sanaciji.
KGZS je še pozval Zavod za gozdove Slovenije, naj čim prej pripravi sanacijske načrte sposebnim poudarkom na izobraževanju ljudi za varno delo. Hkrati pa poziva tudi zavarovalnice, najčim prej ocenijo škodo in zagotovijo čimprejšnje plačilo zavarovalnine, so še navedli v KGZS. | V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da bo po nedeljskem neurju preko 6000 zavarovanih škod na posevkih, objektih in avtomobilih, od tega več kot polovica na območju Murske Sobote. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Več kot 6000 zavarovanih škod
Nedeljsko neurje je v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona in Benedikt povzročilo velikoškodo. Murskosoboški podžupan Dezider Šooš je povedal, da je neurje z močnim vetrom poškodovalo 60 stanovanjskihzgradb in precejšnje število gospodarskih objektov. Škoda še ni ocenjena, na tem območju pa jedopoldne tudi močno deževalo. Nekatere lokalne ceste zaradi naplavljenega gramoza in vejevja šeniso prevozne.
Kontaktne številke
Občani in občanke občine Lenart lahko vse informacije glede odprave posledic nedeljskega neurjadobijo na telefonskih številkah 02 729 13 48 ali na 02 729 13 10. Pokličejo lahko tudi na mobilni telefonski številki 051 321 936 ali 041 707 535.
Župan Benedikta Milan Gumzar je povedal, da je neurje s točo poškodovalo dve tretjini kmetijskihpovršin v občini in tretjino stanovanjskih objektov. Okrog 20 odstotkov uporabnikov je še vednobrez elektrike. Gumzar je škodo na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih objektih ocenil na večkot pol milijona evrov, na poljščinah pa je škoda od 20- do 100-odstotna.
V Mariboru odkrivalo strehe
Poveljnik civilne zaščite Maribor Slobodan Stojanović je za zurnal24.si povedal, da je neurje največ škode povzročalo predvsem na strehahstanovanjskih hiš. "Imeli smo evidentiranih 24 večjih intervencij, od tega na 13 strehah, ki so bile odkrite, 11intervencij odstranjevanja porušenih dreves in trikrat črpanje vode iz objektov." Kot je šedejal Stojanović, je v intervencijah od nedelje popoldne sodelovalo 120 gasilcev, nekateri izmednjih pa posledice neurja odpravljajo še danes.
Neurje je veliko škode povzročilo tudi v Medvodah. © Tina Kič
Oškodovanci naj zavarujejo in fotografirajo kraj škode
Zaradi neurja so v Zavarovalnici Maribor angažirali dodatne cenilce, ki bodo ocenjevalinastalo škodo. " Ker se zavedamo, da je bilo v neurju poškodovanega veliko premoženja, smo organizirali dodatnecenilce, da bi lahko škodo ocenili v čim krajšem možnem času," so poudarili v zavarovalnici.
Škodo na nepremičninah lahko uveljavljajo vsi zavarovanci, ki imajo sklenjeno premoženjskozavarovanje z osebno in pravno asistenco Opa. Škodo na avtomobilih, ki jo je povzročila toča, lahkouveljavljajo zavarovanci, ki imajo sklenjeno kasko zavarovanje, na poljščinah pa vsi tisti, ki soimeli svoje kmetijske površine ustrezno zavarovane, so še sporočili iz zavarovalnice.
Tudi Prekmurje se ni moglo izogniti uničujočemu vetru. © Martin Podlesek
Vsem oškodovancem tudi svetujejo, naj zavarujejo kraj škode tako, da se škoda ne bipovečevala (odstranitev vej, dreves in podobno). V tem primeru predlagajo, da oškodovanecfotografira prizadeto površino, stanovanje ali hišo. Po klicu na brezplačno telefonsko številko 080 19 21 bodo v zavarovalnici poslali na ogled cenilca, ki bo opravil ogled škodein pripravil zapisnik.
Velika škoda na gospodarskih poslopjih
Kot je za zurnal24.si dejal župan občine Lenart Janez Kramberger, je neurje poškodovalo veliko streh in pročelij stanovanjskihhiš. "Krepko čez 50 objektov je poškodovanih, veliko škode je tudi na gospodarskih poslopjih, naposameznih obratih v Lenartu in v industrijski coni."
Prijava škode
Škodo lahko zavarovanci prijavijo po telefonu, zato se naj obrnejo na svojega zastopnika, ki jesklenil zavarovanje ali na svojo območno enoto, lahko pa tudi pokličejo številki 080 555 555 ali 080 2864, ki sta na voljo 24 ur na dan, so sporočili iz Zavarovalnice Triglav.
Neurje pa je tokrat največ škode povzročilo v kmetijstvu, saj bodo ponekod kmetje ostalibrez pridelka. Po prvih ocenah so poškodbe na koruzi z odbitimi metlicami do 80-odstotne, napšenici, ki je tik pred žetvijo, pa je škoda tudi do 100-odstotna. Strokovna ocena škode vvinogradih in intenzivnih sadovnjakih bo znana v naslednjih dneh.
Občani lahko škodo po neurju na območju Občine Lenart prijavijo na sedežu občine, TrgOsvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah, v glavni pisarni pri Mariji Fras in Metki Vurcer, in sicer ob delovnikih od torka, 15. julija, do vključno torka, 22.julija, med 8. in 15. uro. Treba je navesti predmet škode.
V Gornjem Gradu podrtih 500 hektarjev gozda
Veliko škode je neurje povzročilo tudi na območju občine Gornji Grad, kjer je podrtih okoli500 hektarjev gozda, poškodovanih pa vsaj 35 do 40 stanovanjskih hiš, okrog 50 gospodarskihposlopij in 30 kilometrov občinskih cest. V Novi Štifti je veter odkril streho podružnične osnovnešole, ki so jo začasno pokrili s folijo.
32.000 kubičnih metrov podrtega drevja
Skupna količina podrtega in polomljenega gozdnega drevja je zaradi neurij, ki so se razbesnelanad Slovenijo v začetku julija in v zadnjih dneh, 325.000 kubičnih metrov, so sporočili iz Zavodaza gozdove Slovenije.
Na celotnem območju občine so močni vetrovi podrli več dreves, ki so zaprla večino cest.Pri vožnji s Kašne planine sta zaradi podrtega drevja z osebnim vozilom obtičala starejša zakonca,ki sta se nato v dolino podala peš. Eden izmed zakoncev je padel in si poškodoval ključnico.
KGZS poziva vlado k pomoči pri sanaciji
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj si je s sodelavci ogledal posledice nedeljskega neurja, ki jeprizadelo občine Kamnik, Vodice, Komenda in Medvode. Po njegovih besedah njihove službe nastaloškodo še ocenjujejo, obseg škode pa je tako velik, da je pozval vlado, naj pomaga pri sanaciji.
KGZS je še pozval Zavod za gozdove Slovenije, naj čim prej pripravi sanacijske načrte sposebnim poudarkom na izobraževanju ljudi za varno delo. Hkrati pa poziva tudi zavarovalnice, najčim prej ocenijo škodo in zagotovijo čimprejšnje plačilo zavarovalnine, so še navedli v KGZS.
### Odziv:
V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da bo po nedeljskem neurju preko 6000 zavarovanih škod na posevkih, objektih in avtomobilih, od tega več kot polovica na območju Murske Sobote. |
Oražmova še do konca leta
"Poslanci so se po razpravi odločili, da si vzamejo še tri tedne časa za premislek in bodo odločitev sprejeli po novem letu," je povedala tiskovna predstavnica Zaresa Katja Mihelj Nagode.
O zamenjavi Cvete Zalokar Oražem, ki je z mesta odstopila zaradi nesoglasij v stranki, so sicer razpravljali že prejšnji teden, a so se tako kot danes razšli brez odločitve.
Med kandidati po besedah Nagodetove ni nobenega, ki bi kandidaturo vnaprej zavrnil ali posebej izrazil, da se želi potegovati za to mesto. Izključeni so le Oražmova, ki je odstopila, predsednik državnega zbora Pavle Gantar in Franci Kek, ki je že v preteklosti večkrat izrazil, da si funkcije ne želi.
Med preostalimi imeni tako ostajajo Franco Juri, Lojze Posedel, Alojzij Potočnik, Vito Rožej, Vili Trofenik in Tadej Slapnik.
Zalokar Oražmova je sicer z mesta vodje poslanske skupine odstopila v začetku decembra zaradi razhajanj v stališčih, predvsem glede gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Razlike so tudi v pogledih na soočenje s krizo, v kateri se je znašla stranka. | Poslanci Zaresa tudi danes niso izbrali novega vodje poslanske skupine. Delo vodje bo tako še naprej opravljala Cveta Zalokar Oražem. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Oražmova še do konca leta
"Poslanci so se po razpravi odločili, da si vzamejo še tri tedne časa za premislek in bodo odločitev sprejeli po novem letu," je povedala tiskovna predstavnica Zaresa Katja Mihelj Nagode.
O zamenjavi Cvete Zalokar Oražem, ki je z mesta odstopila zaradi nesoglasij v stranki, so sicer razpravljali že prejšnji teden, a so se tako kot danes razšli brez odločitve.
Med kandidati po besedah Nagodetove ni nobenega, ki bi kandidaturo vnaprej zavrnil ali posebej izrazil, da se želi potegovati za to mesto. Izključeni so le Oražmova, ki je odstopila, predsednik državnega zbora Pavle Gantar in Franci Kek, ki je že v preteklosti večkrat izrazil, da si funkcije ne želi.
Med preostalimi imeni tako ostajajo Franco Juri, Lojze Posedel, Alojzij Potočnik, Vito Rožej, Vili Trofenik in Tadej Slapnik.
Zalokar Oražmova je sicer z mesta vodje poslanske skupine odstopila v začetku decembra zaradi razhajanj v stališčih, predvsem glede gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Razlike so tudi v pogledih na soočenje s krizo, v kateri se je znašla stranka.
### Odziv:
Poslanci Zaresa tudi danes niso izbrali novega vodje poslanske skupine. Delo vodje bo tako še naprej opravljala Cveta Zalokar Oražem. |
Če si drugačen, si tepen!
Ljubljančane in Ljubljančandake pozivam, naj ne dopustijo nasilnegavedenja posameznikov, ki verbalno in fizično napadajo tiste, ki mislijo in živijo drugače odnjih.
Zoran Janković
Ljubljanski župan Zoran Janković je v soboto poudaril, da je Ljubljana strpno in tolerantno mesto, aočitno ni tako, saj je po uradnem delu Parade ponosa prišlo do nasilja. Dva mlajša moška sta okoli20. ure v bližini City Hotela na Dalmatinovi ulici fizično napadla 35-letnika, ki je nosil majico ssporočilom parade. Pri tem sta ves čas vzklikala homofobične izjave in tako žalila istospolnousmerjene. Po podatkih PU Ljubljana naj bi žrtev dobila lažje telesne poškodbe. Ob istem času so naIlirski ulici trije moški napadli 22-letnika. Ko je napadeni padel na tla, so se napadalci zbraliokoli njega in ga še naprej brcali. Žrtev homofobije je končala na urgenci.
Opozorila da, zaščita ne!
Organizatorji so sicer že od samega začetka udeležence parade opozarjali na skupinenasilnežev v okolici. Dva napada sta se zgodila tudi v neposredni bližini kluba K4, kjer se jeodvijal afterparty parade. Okoli 1. ure zjutraj je skupina štirih nasilnežev na Dvoržakovi ulicifizično napadla dva 35-letnika, ki sta bila ob tem lažje telesno poškodovana.
Udeleženci parade so se najprej ustavili pred slovenskim parlamentom, kjer sos simboličnim poljubljanjem hoteli opozoriti na stereotipe in dejstvo, da pri homoseksualcih ne grele za seks, ampak sta v ospredju ljubezen in razumevanje. © Petra Nuzdorfer
Parada ima definitivno vpliv na izboljšavo razmer. Njen namen je, da sepokaže na težave družbene manjšine.
Miha, udeleženec parade
Manifestacija obstoja
Bobnarji skupine Bobnars United so v soboto popoldne preglasili zvonove frančiškanske cerkvein harmonike, ki so ravno pozdravili poroko heteroseksualnega para. Parada ponosa se je odvijalatudi za pospeševanje pridobitve te pravice. Prireditev, na kateri pripadniki seksualnih manjšinpokažejo, da obstajajo, vedno poteka z miroljubnimi demonstracijami, kjer udeleženci predstavijozahteve in želje po večji enakopravnosti in demarginalizaciji. Po zbiranju na Prešernovem trgu seje povorka v pozitivnem vzdušju s transparenti, mavričnimi zastavami in baloni odpravila protiparlamentu, od tam pa spet nazaj, kjer sta nastopili tudi Salome in stand up komedijantka Martina Ipša.
Prireditev vsako leto organizirata Društvo informacijski center Legebitra in Dih (Društvo zaintegracijo homoseksualnosti). Ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji so želeli s paradoopozoriti, da tudi LGBT-ljudje čutijo Slovenijo, vendar na drugačen način, kot ga promovira geslo.Tako je bilo geslo letošnje parade preoblikovano geslo I Feel Slovenia, s katerim želijo opozoritina diskriminacijo, homofobijo, nasilje, transfobijo, bifobijo, neenakost, ki jih čutijo lezbijke,geji, biseksualne in transspolne osebe v Sloveniji, ter iz tega izhajajoč molk in strah.
Diskriminacija že v zakonodaji
Kot je poudarila Maja Mojškerc, je Slovenija diskriminatorna že v zakonodaji, saj istospolnim paromodreka enake človekove pravice kot heterospolnim parom. Zato se po besedah predsednika Diha Andreja Habjana zavzemajo za konkretno zakonsko izenačitev istospolnih partnerstevs heterospolnimi partnerstvi. | Udeleženci letošnje Parade ponosa so v soboto, 21. junija, opozarjali na diskriminacijo, homofobijo, nasilje in neenakost. Vsega so bili deležni še isti dan. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Če si drugačen, si tepen!
Ljubljančane in Ljubljančandake pozivam, naj ne dopustijo nasilnegavedenja posameznikov, ki verbalno in fizično napadajo tiste, ki mislijo in živijo drugače odnjih.
Zoran Janković
Ljubljanski župan Zoran Janković je v soboto poudaril, da je Ljubljana strpno in tolerantno mesto, aočitno ni tako, saj je po uradnem delu Parade ponosa prišlo do nasilja. Dva mlajša moška sta okoli20. ure v bližini City Hotela na Dalmatinovi ulici fizično napadla 35-letnika, ki je nosil majico ssporočilom parade. Pri tem sta ves čas vzklikala homofobične izjave in tako žalila istospolnousmerjene. Po podatkih PU Ljubljana naj bi žrtev dobila lažje telesne poškodbe. Ob istem času so naIlirski ulici trije moški napadli 22-letnika. Ko je napadeni padel na tla, so se napadalci zbraliokoli njega in ga še naprej brcali. Žrtev homofobije je končala na urgenci.
Opozorila da, zaščita ne!
Organizatorji so sicer že od samega začetka udeležence parade opozarjali na skupinenasilnežev v okolici. Dva napada sta se zgodila tudi v neposredni bližini kluba K4, kjer se jeodvijal afterparty parade. Okoli 1. ure zjutraj je skupina štirih nasilnežev na Dvoržakovi ulicifizično napadla dva 35-letnika, ki sta bila ob tem lažje telesno poškodovana.
Udeleženci parade so se najprej ustavili pred slovenskim parlamentom, kjer sos simboličnim poljubljanjem hoteli opozoriti na stereotipe in dejstvo, da pri homoseksualcih ne grele za seks, ampak sta v ospredju ljubezen in razumevanje. © Petra Nuzdorfer
Parada ima definitivno vpliv na izboljšavo razmer. Njen namen je, da sepokaže na težave družbene manjšine.
Miha, udeleženec parade
Manifestacija obstoja
Bobnarji skupine Bobnars United so v soboto popoldne preglasili zvonove frančiškanske cerkvein harmonike, ki so ravno pozdravili poroko heteroseksualnega para. Parada ponosa se je odvijalatudi za pospeševanje pridobitve te pravice. Prireditev, na kateri pripadniki seksualnih manjšinpokažejo, da obstajajo, vedno poteka z miroljubnimi demonstracijami, kjer udeleženci predstavijozahteve in želje po večji enakopravnosti in demarginalizaciji. Po zbiranju na Prešernovem trgu seje povorka v pozitivnem vzdušju s transparenti, mavričnimi zastavami in baloni odpravila protiparlamentu, od tam pa spet nazaj, kjer sta nastopili tudi Salome in stand up komedijantka Martina Ipša.
Prireditev vsako leto organizirata Društvo informacijski center Legebitra in Dih (Društvo zaintegracijo homoseksualnosti). Ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji so želeli s paradoopozoriti, da tudi LGBT-ljudje čutijo Slovenijo, vendar na drugačen način, kot ga promovira geslo.Tako je bilo geslo letošnje parade preoblikovano geslo I Feel Slovenia, s katerim želijo opozoritina diskriminacijo, homofobijo, nasilje, transfobijo, bifobijo, neenakost, ki jih čutijo lezbijke,geji, biseksualne in transspolne osebe v Sloveniji, ter iz tega izhajajoč molk in strah.
Diskriminacija že v zakonodaji
Kot je poudarila Maja Mojškerc, je Slovenija diskriminatorna že v zakonodaji, saj istospolnim paromodreka enake človekove pravice kot heterospolnim parom. Zato se po besedah predsednika Diha Andreja Habjana zavzemajo za konkretno zakonsko izenačitev istospolnih partnerstevs heterospolnimi partnerstvi.
### Odziv:
Udeleženci letošnje Parade ponosa so v soboto, 21. junija, opozarjali na diskriminacijo, homofobijo, nasilje in neenakost. Vsega so bili deležni še isti dan. |
Minimalni regresi
Vojaki v Jordaniji
Sklepi. Vlada je včeraj za vršilca dolžnosti direktorja direktorata za medije imenovala nekdanjega novinarja Večera, nato pa poslanca SDS Mira Petka. Razrešila je tudi generalne sekretarje nekdanjih ministrstev za kulturo, šolstvo in visoko šolstvo. Njihove naloge bo na združenem ministrstvu opravljal Tomaž Rozman, do razrešitve šef inšpektorata za šolstvo. Petindvajset vojakov pa bo med 3. in 30. majem sodelovalo na vojaški vaji Eager Lion 2012 v Jordaniji.
Javna podjetja in gospodarske družbe v državni ali pretežno državni lasti naj bi letos izplačali regres, ki ne bo presegel višine minimalne plače. Ta je za januar znašala 763,06 evra bruto. Spomnimo, lani je NLB že marca kljub 200-milijonski izgubi izplačala regres v višini 1.565 evrov bruto in za to porabila šest milijonov evrov. V Elektru Slovenija je znašal regres 1.715 evrov bruto, v Pošti Slovenije pa tisočaka bruto. Vsi so se izgovarjali, da ne morejo mimo kolektivne pogodbe.
Sankcije za neposlušne
Finančnega ministra Janeza Šušteršiča je bilo sicer razumeti, da se zaveda, da vlada v rokah nima ravno veliko vzvodov, da sankcionira družbe, ki bodo poziv vlade ignorirale, jim je pa zažugal, da bo to "upoštevano", ko bo vlada na primer tem družbam morala dati kakšna soglasja. Pripravljen je tudi osnutek zakona o fiskalnem pravilu, ki predvideva povsem nov fiskalni svet.
Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), pa je napovedal, da bo gospodarska aktivnost letos še padla, in sicer za 0,9 odstotka, število brezposelnih pa se bo z 111 tisoč do konca leta dvignilo na 119 tisoč. Umar sicer pričakuje rast izvoza, ki pa ne bo nadomestil krčenja domače potrošnje. Državna potrošnja bo manjša kar za 3,5 odstotka. | Napovedi. Letos 119 tisoč brezposelnih in nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Minimalni regresi
Vojaki v Jordaniji
Sklepi. Vlada je včeraj za vršilca dolžnosti direktorja direktorata za medije imenovala nekdanjega novinarja Večera, nato pa poslanca SDS Mira Petka. Razrešila je tudi generalne sekretarje nekdanjih ministrstev za kulturo, šolstvo in visoko šolstvo. Njihove naloge bo na združenem ministrstvu opravljal Tomaž Rozman, do razrešitve šef inšpektorata za šolstvo. Petindvajset vojakov pa bo med 3. in 30. majem sodelovalo na vojaški vaji Eager Lion 2012 v Jordaniji.
Javna podjetja in gospodarske družbe v državni ali pretežno državni lasti naj bi letos izplačali regres, ki ne bo presegel višine minimalne plače. Ta je za januar znašala 763,06 evra bruto. Spomnimo, lani je NLB že marca kljub 200-milijonski izgubi izplačala regres v višini 1.565 evrov bruto in za to porabila šest milijonov evrov. V Elektru Slovenija je znašal regres 1.715 evrov bruto, v Pošti Slovenije pa tisočaka bruto. Vsi so se izgovarjali, da ne morejo mimo kolektivne pogodbe.
Sankcije za neposlušne
Finančnega ministra Janeza Šušteršiča je bilo sicer razumeti, da se zaveda, da vlada v rokah nima ravno veliko vzvodov, da sankcionira družbe, ki bodo poziv vlade ignorirale, jim je pa zažugal, da bo to "upoštevano", ko bo vlada na primer tem družbam morala dati kakšna soglasja. Pripravljen je tudi osnutek zakona o fiskalnem pravilu, ki predvideva povsem nov fiskalni svet.
Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), pa je napovedal, da bo gospodarska aktivnost letos še padla, in sicer za 0,9 odstotka, število brezposelnih pa se bo z 111 tisoč do konca leta dvignilo na 119 tisoč. Umar sicer pričakuje rast izvoza, ki pa ne bo nadomestil krčenja domače potrošnje. Državna potrošnja bo manjša kar za 3,5 odstotka.
### Odziv:
Napovedi. Letos 119 tisoč brezposelnih in nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti. |
Svetovni dan sonca sončen, sledijo oblaki
Ob svetovnem dnevu sonca, ki ga obeležujemo danes, na Arsu med drugim opozarjajo tudi na ozonsko luknjo in podnebne spremembe. "Zaščitna ozonska plast se je v zadnjih letih zmanjšala za okrog 3,5 odstotke," pravi Tanja Cegnar z Arsa, ki pri tem poudarja, da so bolj pomembna občasna stanjšanja spomladi. "Lani marca smo opazili izrazito stanjšanje tudi nad srednjo Evropo. Resda ni trajalo dolgo, vendar če se plast zmanjša le za en odstotek, to pomeni, da se poveča moč UV žarkov za 1,3 odstotke." Spomladansko stanjšanje sicer opazijo vsako leto.
Izhajajoč iz ljudske modrosti že vemo, da se je spomladi potrebno bolj zaščititi proti škodljivim vplivom UV žarkov, kot poleti. "To je sicer v največji meri zato, ker človek spomladi še nima naravne zaščite," pravi Cegnarjeva in doda, da se spomladi, ko sonce morda še ni tako žgoče, tudi ne zavedamo najbolj njegovih škodljivih učinkov.
Potrebno se je zavedati, da povečanje UV sevanje lahko povzroči kožnega raka, očesno mreno in tudi zmanjšanje odpornosti imunskega sistema. Čeprav smo se s temi dejstvi v zadnjih letih že nekako naučili živeti, pa na kakšno dejstvo pozabimo. In to ne le spomladi. "Pozabljamo, da UV dobro posega v vodo, da nas lahko opeče tudi v senci in da je UV sevanje v gorah močnejše," opozarja Cegnarjeva.
Dodaja, da naj bi zaradi ukrepov ob zmanjšanju emisij CO2 in ostalih toplogrednih plinov zanamcem vendarle pustili dobro zapuščino. "Ozonska plast naj bi si zaradi ukrepov povsem opomogla nekje do leta 2065."
Majski vročinski val pri sosedih
Ob dnevu sonca imamo sicer po vsej Sloveniji jasno vreme; čez dan se bo ogrelo do največ 22 stopinj, jutri do 25. V soboto bo sprva še precej jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severni Sloveniji se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod zavlekle v noč na nedeljo. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše sredi dneva in popoldne. Temperature naj ne bi presegle 25 stopinj.
Pri nas torej kakšnega vročinskega odmika v teh dneh ne pričakujejo, povsem drugače pa bo pri naših sosedih na Hrvaškem, kamor se za podaljšane konce tedna že podajajo tudi številni Slovenci. Že jutri se bodo temperature v Dalmaciji povzpele do 27 stopinj Celzija, od sobote do prihodnje srede pa hrvaški meteorologi napovedujejo nadpovprečno visoke temperature za konec maja; temperature naj bi vztrajale med 25 in 30 stopinjami Celzija. | Jasno vreme nas bo spremljalo do sobote, že v soboto popoldne pa sledijo spremembe. Poletje bo menda bolj sončno, kot je bilo lansko. Ozonska plast si bo povsem opomogla čez pol stoletja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Svetovni dan sonca sončen, sledijo oblaki
Ob svetovnem dnevu sonca, ki ga obeležujemo danes, na Arsu med drugim opozarjajo tudi na ozonsko luknjo in podnebne spremembe. "Zaščitna ozonska plast se je v zadnjih letih zmanjšala za okrog 3,5 odstotke," pravi Tanja Cegnar z Arsa, ki pri tem poudarja, da so bolj pomembna občasna stanjšanja spomladi. "Lani marca smo opazili izrazito stanjšanje tudi nad srednjo Evropo. Resda ni trajalo dolgo, vendar če se plast zmanjša le za en odstotek, to pomeni, da se poveča moč UV žarkov za 1,3 odstotke." Spomladansko stanjšanje sicer opazijo vsako leto.
Izhajajoč iz ljudske modrosti že vemo, da se je spomladi potrebno bolj zaščititi proti škodljivim vplivom UV žarkov, kot poleti. "To je sicer v največji meri zato, ker človek spomladi še nima naravne zaščite," pravi Cegnarjeva in doda, da se spomladi, ko sonce morda še ni tako žgoče, tudi ne zavedamo najbolj njegovih škodljivih učinkov.
Potrebno se je zavedati, da povečanje UV sevanje lahko povzroči kožnega raka, očesno mreno in tudi zmanjšanje odpornosti imunskega sistema. Čeprav smo se s temi dejstvi v zadnjih letih že nekako naučili živeti, pa na kakšno dejstvo pozabimo. In to ne le spomladi. "Pozabljamo, da UV dobro posega v vodo, da nas lahko opeče tudi v senci in da je UV sevanje v gorah močnejše," opozarja Cegnarjeva.
Dodaja, da naj bi zaradi ukrepov ob zmanjšanju emisij CO2 in ostalih toplogrednih plinov zanamcem vendarle pustili dobro zapuščino. "Ozonska plast naj bi si zaradi ukrepov povsem opomogla nekje do leta 2065."
Majski vročinski val pri sosedih
Ob dnevu sonca imamo sicer po vsej Sloveniji jasno vreme; čez dan se bo ogrelo do največ 22 stopinj, jutri do 25. V soboto bo sprva še precej jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severni Sloveniji se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod zavlekle v noč na nedeljo. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše sredi dneva in popoldne. Temperature naj ne bi presegle 25 stopinj.
Pri nas torej kakšnega vročinskega odmika v teh dneh ne pričakujejo, povsem drugače pa bo pri naših sosedih na Hrvaškem, kamor se za podaljšane konce tedna že podajajo tudi številni Slovenci. Že jutri se bodo temperature v Dalmaciji povzpele do 27 stopinj Celzija, od sobote do prihodnje srede pa hrvaški meteorologi napovedujejo nadpovprečno visoke temperature za konec maja; temperature naj bi vztrajale med 25 in 30 stopinjami Celzija.
### Odziv:
Jasno vreme nas bo spremljalo do sobote, že v soboto popoldne pa sledijo spremembe. Poletje bo menda bolj sončno, kot je bilo lansko. Ozonska plast si bo povsem opomogla čez pol stoletja. |
"Čemu takšno dramatiziranje?"
Minister Janez Šušteršič, sicer član Državljanske liste, je po odločitvi SLS izrazil razočaranje in dejal, da lahko to drago stane Slovenijo, saj da je zaprta pomembna možnost reševanja stanja v bankah. Kot je povedal, je pričakoval več razumevanja s strani koalicijskega SLS na nujnost ukrepov, izrazil je tudi mnenje, da bo zaradi tega za reševanje bank treba vložiti še več javnih sredstev.
V SLS so se danes na Šušteršičeve komentarje dokaj ostro odzvali. "Predsednik SLS in minister za tehnologijo in razvoj mag. Radovan Žerjav je presenečen nad razburjenim odzivom koalicijske partnerice DL."
Kot so zapisali v SLS, se zgolj držijo koalicijske pogodbe iz 25. januarja, ki je "temeljni akt koalicije, ki opredeljuje spoštovanje dogovorov med vsemi koalicijskimi partnericami."
"Razmere so v tem letu res težke, a take so bile že ob podpisu koalicijske pogodbe, zato v SLS ne vidimo nobenih pravih argumentov, zakaj bi morali spremeniti člen o višini prodaje državnega deleža v bankah tako, da država ne bi v njih ohranila niti kontrolnega deleža," se je odzval Žerjav.
SLS Šušteršiča sprašuje, "zakaj takšno dramatiziranje finančnega ministra ob sinočnji odločitvi IO SLS, da ostaja pri podpori prodaje NLB in NKBM ob ohranitvi kontrolnega deleža države in kaj je morebiti v ozadju predloga za 100 % prodajo teh deležev prav zdaj?" | V SLS se čudijo, čemu takšno dramatiziranje finančnega ministra Janeza Šušteršiča nad sinočnjo odločitvijo stranke, da ne podpre sprememb koalicijske pogodbe, ki bi omogočile prodajo državnih bank in podjetij v celoti. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Čemu takšno dramatiziranje?"
Minister Janez Šušteršič, sicer član Državljanske liste, je po odločitvi SLS izrazil razočaranje in dejal, da lahko to drago stane Slovenijo, saj da je zaprta pomembna možnost reševanja stanja v bankah. Kot je povedal, je pričakoval več razumevanja s strani koalicijskega SLS na nujnost ukrepov, izrazil je tudi mnenje, da bo zaradi tega za reševanje bank treba vložiti še več javnih sredstev.
V SLS so se danes na Šušteršičeve komentarje dokaj ostro odzvali. "Predsednik SLS in minister za tehnologijo in razvoj mag. Radovan Žerjav je presenečen nad razburjenim odzivom koalicijske partnerice DL."
Kot so zapisali v SLS, se zgolj držijo koalicijske pogodbe iz 25. januarja, ki je "temeljni akt koalicije, ki opredeljuje spoštovanje dogovorov med vsemi koalicijskimi partnericami."
"Razmere so v tem letu res težke, a take so bile že ob podpisu koalicijske pogodbe, zato v SLS ne vidimo nobenih pravih argumentov, zakaj bi morali spremeniti člen o višini prodaje državnega deleža v bankah tako, da država ne bi v njih ohranila niti kontrolnega deleža," se je odzval Žerjav.
SLS Šušteršiča sprašuje, "zakaj takšno dramatiziranje finančnega ministra ob sinočnji odločitvi IO SLS, da ostaja pri podpori prodaje NLB in NKBM ob ohranitvi kontrolnega deleža države in kaj je morebiti v ozadju predloga za 100 % prodajo teh deležev prav zdaj?"
### Odziv:
V SLS se čudijo, čemu takšno dramatiziranje finančnega ministra Janeza Šušteršiča nad sinočnjo odločitvijo stranke, da ne podpre sprememb koalicijske pogodbe, ki bi omogočile prodajo državnih bank in podjetij v celoti. |
Trga se ustrašijo
Bralka (ime je znano uredništvu) je oktobra prenehala študentsko delo na področju telefonskega marketinga, plačila v višini 676 evrov pa še vedno ni dobila. Kljub številnim obljubam denarja ni in bralka si ne more plačati šolnine. “Ker niso vrnili obračunskega lista ali potrjene napotnice, tudi na servisu ne morejo nič narediti,” je obupana.
Blokiranje napotnic deluje
“Število neplačnikov se v tem času povečuje. Pred nekaj leti je bilo tega bistveno manj,” opaža Carmen Vodovnik z e-Študentskega servisa. Zaradi povečanega števila neplačnikov so morali razviti standardne načine, kako postopati v takih primerih. “Seveda nimamo nekih pravnih mehanizmov, na podlagi katerih bi lahko ukrepali, imamo pa močne tržne,” pojasnjuje. Zato vsem študentom svetuje, naj se v primeru neplačila ali spora obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Mi lahko preverimo, za kakšno podjetje gre, ali se to pri njih ponavlja, ali pa se je le pojavila napaka,” razlaga. Ukrepajo lahko tako, da blokirajo prosta dela in izdajo napotnic, dokler spor ni rešen. “To je tržni mehanizem, na katerega se podjetja najhitreje odzovejo in zadeve po navadi hitro rešijo,” pravi Vodovnikova. Ko študentski servis ni uspešen, študente napotijo na ustrezne pravne organe – na brezplačno pravno pomoč, inšpektorat ali policijo.
Glede na vse študente, dijake in izdane napotnice predstavlja število neplačnikov sicer manj kot en odstotek. “Ni tako zelo veliko, vendar pa pred leti neplačil praktično ni bilo,” dodaja Vodovnikova.
Vzemite potrjen izvod
“Študent ali dijak naj se pozanima, kakšno je podjetje, preden stopi v stik z njim,” svetuje. Veliko informacij je na forumih, lahko pa tudi pokliče na študenstki servis in preveri, ali servis zaslužek “založi” vnaprej ali ne. “Zelo pomemben je jasen in natančen dogovor glede plačila in vseh pogojev. Študentje in dijaki naj zahtevajo tudi potrjen izvod ene napotnice,” sklene Vodovnikova. | Študentka. Podjetje ji dolguje 676 evrov. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Trga se ustrašijo
Bralka (ime je znano uredništvu) je oktobra prenehala študentsko delo na področju telefonskega marketinga, plačila v višini 676 evrov pa še vedno ni dobila. Kljub številnim obljubam denarja ni in bralka si ne more plačati šolnine. “Ker niso vrnili obračunskega lista ali potrjene napotnice, tudi na servisu ne morejo nič narediti,” je obupana.
Blokiranje napotnic deluje
“Število neplačnikov se v tem času povečuje. Pred nekaj leti je bilo tega bistveno manj,” opaža Carmen Vodovnik z e-Študentskega servisa. Zaradi povečanega števila neplačnikov so morali razviti standardne načine, kako postopati v takih primerih. “Seveda nimamo nekih pravnih mehanizmov, na podlagi katerih bi lahko ukrepali, imamo pa močne tržne,” pojasnjuje. Zato vsem študentom svetuje, naj se v primeru neplačila ali spora obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Mi lahko preverimo, za kakšno podjetje gre, ali se to pri njih ponavlja, ali pa se je le pojavila napaka,” razlaga. Ukrepajo lahko tako, da blokirajo prosta dela in izdajo napotnic, dokler spor ni rešen. “To je tržni mehanizem, na katerega se podjetja najhitreje odzovejo in zadeve po navadi hitro rešijo,” pravi Vodovnikova. Ko študentski servis ni uspešen, študente napotijo na ustrezne pravne organe – na brezplačno pravno pomoč, inšpektorat ali policijo.
Glede na vse študente, dijake in izdane napotnice predstavlja število neplačnikov sicer manj kot en odstotek. “Ni tako zelo veliko, vendar pa pred leti neplačil praktično ni bilo,” dodaja Vodovnikova.
Vzemite potrjen izvod
“Študent ali dijak naj se pozanima, kakšno je podjetje, preden stopi v stik z njim,” svetuje. Veliko informacij je na forumih, lahko pa tudi pokliče na študenstki servis in preveri, ali servis zaslužek “založi” vnaprej ali ne. “Zelo pomemben je jasen in natančen dogovor glede plačila in vseh pogojev. Študentje in dijaki naj zahtevajo tudi potrjen izvod ene napotnice,” sklene Vodovnikova.
### Odziv:
Študentka. Podjetje ji dolguje 676 evrov. |
Kazenski pregon zoper Walterja Wolfa v zadevi Patria zastaral
V pričakovanju odločitve ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko glede zastaranja zadeve Patria, je jasno, da se poslovnežu Walterju Wolfu v tej zadevi zagotovo ne bo več treba zagovarjati. V ponedeljek je namreč kazenski pregon zanj zastaral.
Wolf, poslovnež s slovenskim, avstrijskim in kanadskim potnim listom, je bil skupaj s pokojnim Jožetom Zagožnom, predsednikom SDS in nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo, upokojenim brigadirjem Tonetom Krkovičem ter prokuristom Rotisa Ivanom Črnkovičem obtožen v zadevi Patria.
Kanadsko sodišče izročitvenega postopka ni moglo izpeljati pravočasno (Foto: MNZ Policija) $("#figure_874591 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_874591 .figcaption").css("width", $("#figure_874591 img").width() ).show();', 1000); }); Vendar je Wolf sredi sojenja odšel v Kanado, zato ga je sodišče izločilo iz postopka in spomladi 2013 zanj izdalo mednarodno tiralico. Kanadski policisti so ga aretirali januarja letos, a je bil nato ob plačilu varščine izpuščen. Nato je kanadski minister za pravosodje umaknil slovensko prošnjo za Wolfovo izročitev, saj kanadsko sodišče zaradi procesnih in pritožbenih rokov izročitvenega postopka ne bi moglo izpeljati do nastopa absolutnega zastaranja, 10. avgusta letos.
Zaradi bolezni je bil iz postopka sredi sojenja izločen tudi Zagožen, Janšo, Črnkoviča in Krkoviča pa je prvostopenjsko sodišče obsodilo za storitev kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Višje in vrhovno sodišče sta sledili tej odločitvi, ustavno sodišče pa je sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Kaj bo s postopkom zoper Janšo?
Za sprva obsojeno trojico pa vprašanje zastaranja ostaja odprto, ker je po sedaj veljavnem kazenskem zakoniku v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve. Vendar pa naj bi se kazniva dejanja v zadevi Patria zgodila leta 2005.
Sodnica mora tako presoditi, ali naj v tej zadevi obveljajo določbe zakonika, ki je veljal leta 2005, in v skladu s katerimi bi kaznivo dejanje absolutno zastaralo v teh dneh, ali bi veljalo upoštevati novejši kazenski zakonik.
Med obtoženimi tudi v Avstriji
Zanikal vse obtožbe
Walter Wolf je sicer tako na sojenju na Dunaju kot v Sloveniji zanikal vse obtožbe. Podobno kot trojica obsojenih v Sloveniji, je menil, da gre za politično motiviran proces.
Walter Wolf se je rodil leta 1939 v Gradcu nemškemu očetu in slovenski materi. Del otroštva je preživel v Mariboru. Leta 1960 se je preselil v Kanado, kjer si je z naftnimi posli prislužil veliko premoženje. Svetovno znan je postal v 70. letih minulega stoletja s svojo ekipo v tekmovanju Formule ena.
O zastaranju zadeve za Wolfa je danes prvi poročal Večer. Kot piše, je Wolfov odvetnik Andrej Kac prav v ponedeljek dobil z ljubljanskega okrajnega sodišča dobil sklep o odpravi pripora in tiralice zoper Wolfa z obrazložitvijo o zastaranju. Po poročanju Radia Slovenija pa je Kac danes dobil še sklep o ustavitvi postopka.
Wolf je bil sicer med obtoženimi v zadevi Patria tudi v Avstriji, kjer mu zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli.
Poleg tega naj bi Wolfa pred nekaj meseci vzelo pod drobnogled specializirano državno tožilstvo zaradi suma pranja denarja v zadevi Patria v višini 2,3 milijona evrov. | Med sojenjem odšel v Kanado, kjer izročitve Sloveniji niso mogli izvesti pravočasno. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Kazenski pregon zoper Walterja Wolfa v zadevi Patria zastaral
V pričakovanju odločitve ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko glede zastaranja zadeve Patria, je jasno, da se poslovnežu Walterju Wolfu v tej zadevi zagotovo ne bo več treba zagovarjati. V ponedeljek je namreč kazenski pregon zanj zastaral.
Wolf, poslovnež s slovenskim, avstrijskim in kanadskim potnim listom, je bil skupaj s pokojnim Jožetom Zagožnom, predsednikom SDS in nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo, upokojenim brigadirjem Tonetom Krkovičem ter prokuristom Rotisa Ivanom Črnkovičem obtožen v zadevi Patria.
Kanadsko sodišče izročitvenega postopka ni moglo izpeljati pravočasno (Foto: MNZ Policija) $("#figure_874591 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_874591 .figcaption").css("width", $("#figure_874591 img").width() ).show();', 1000); }); Vendar je Wolf sredi sojenja odšel v Kanado, zato ga je sodišče izločilo iz postopka in spomladi 2013 zanj izdalo mednarodno tiralico. Kanadski policisti so ga aretirali januarja letos, a je bil nato ob plačilu varščine izpuščen. Nato je kanadski minister za pravosodje umaknil slovensko prošnjo za Wolfovo izročitev, saj kanadsko sodišče zaradi procesnih in pritožbenih rokov izročitvenega postopka ne bi moglo izpeljati do nastopa absolutnega zastaranja, 10. avgusta letos.
Zaradi bolezni je bil iz postopka sredi sojenja izločen tudi Zagožen, Janšo, Črnkoviča in Krkoviča pa je prvostopenjsko sodišče obsodilo za storitev kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Višje in vrhovno sodišče sta sledili tej odločitvi, ustavno sodišče pa je sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Kaj bo s postopkom zoper Janšo?
Za sprva obsojeno trojico pa vprašanje zastaranja ostaja odprto, ker je po sedaj veljavnem kazenskem zakoniku v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve. Vendar pa naj bi se kazniva dejanja v zadevi Patria zgodila leta 2005.
Sodnica mora tako presoditi, ali naj v tej zadevi obveljajo določbe zakonika, ki je veljal leta 2005, in v skladu s katerimi bi kaznivo dejanje absolutno zastaralo v teh dneh, ali bi veljalo upoštevati novejši kazenski zakonik.
Med obtoženimi tudi v Avstriji
Zanikal vse obtožbe
Walter Wolf je sicer tako na sojenju na Dunaju kot v Sloveniji zanikal vse obtožbe. Podobno kot trojica obsojenih v Sloveniji, je menil, da gre za politično motiviran proces.
Walter Wolf se je rodil leta 1939 v Gradcu nemškemu očetu in slovenski materi. Del otroštva je preživel v Mariboru. Leta 1960 se je preselil v Kanado, kjer si je z naftnimi posli prislužil veliko premoženje. Svetovno znan je postal v 70. letih minulega stoletja s svojo ekipo v tekmovanju Formule ena.
O zastaranju zadeve za Wolfa je danes prvi poročal Večer. Kot piše, je Wolfov odvetnik Andrej Kac prav v ponedeljek dobil z ljubljanskega okrajnega sodišča dobil sklep o odpravi pripora in tiralice zoper Wolfa z obrazložitvijo o zastaranju. Po poročanju Radia Slovenija pa je Kac danes dobil še sklep o ustavitvi postopka.
Wolf je bil sicer med obtoženimi v zadevi Patria tudi v Avstriji, kjer mu zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli.
Poleg tega naj bi Wolfa pred nekaj meseci vzelo pod drobnogled specializirano državno tožilstvo zaradi suma pranja denarja v zadevi Patria v višini 2,3 milijona evrov.
### Odziv:
Med sojenjem odšel v Kanado, kjer izročitve Sloveniji niso mogli izvesti pravočasno. |
Eurojackpot ni bil izžreban
Izžrebane številke so bile: 5, 46, 37, 21, 8, 8, 6. Najvišji dobitek tokrat ni bil ižreban. V 13. krogu žrebanja 30. marca bo tako EuroJackpot vreden 11 milijonov evrov.
Loterija Slovenije igro Eurojackpot prireja skupaj s še 20 prireditelji: poleg Slovenije sodeluje še 16 deželnih loterij Nemčije, Finska, Danska, Nizozemska in Estonija.
Z vplačilom ene kombinacije, ki stane dva evra, lahko sodelujete v žrebanju za glavni dobitek Jackpot, ki bo vreden najmanj deset milijonov evrov. V igri je kar 12 kategorij dobitkov, so sporočili iz Loterije Slovenije. | Sinoči je potekalo prvo žrebanje številk igre na srečo Eurojackpot. Najvišji glavni dobitek ni bil izžreban. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Eurojackpot ni bil izžreban
Izžrebane številke so bile: 5, 46, 37, 21, 8, 8, 6. Najvišji dobitek tokrat ni bil ižreban. V 13. krogu žrebanja 30. marca bo tako EuroJackpot vreden 11 milijonov evrov.
Loterija Slovenije igro Eurojackpot prireja skupaj s še 20 prireditelji: poleg Slovenije sodeluje še 16 deželnih loterij Nemčije, Finska, Danska, Nizozemska in Estonija.
Z vplačilom ene kombinacije, ki stane dva evra, lahko sodelujete v žrebanju za glavni dobitek Jackpot, ki bo vreden najmanj deset milijonov evrov. V igri je kar 12 kategorij dobitkov, so sporočili iz Loterije Slovenije.
### Odziv:
Sinoči je potekalo prvo žrebanje številk igre na srečo Eurojackpot. Najvišji glavni dobitek ni bil izžreban. |
Za mesec dela 5,16 evra
iprom_AD(88);Prihodnji teden se mnogim od 483 delavcev Industrije usnja Vrhnika (IUV), ki so prejeliodpoved pogodbe o zaposlitvi, izteče 15-dnevni odpovedni rok. Med njimi je tudi mati samohranilka(ni želela biti imenovana), ki ji je decembra IUV nakazala 5,16 evra plače, in to šele septembrske."Še sosedov pes ima boljše življenje,” pove objokana sogovornica.
Poln predal položnic
“Nimam ne za hrano ne za položnice!” razkrije odpuščena delavka. Plač namreč delavci nisodobili za zadnje tri mesece prejšnjega leta, kaj pa bo z odpravninami, ne vedo. Odgovorov navprašanji, od kod bo IUV zagotovila sredstva in koliko jih je potrebnih za odpravnine, nismodobili, pa čeprav smo stečajno upraviteljico Natašo Gibičar Toš, ki vodi 23. decembra začeti stečaj, o tem povprašali že včetrtek.
Okoli 40 delavcev je ostalo zaposlenih v invalidskem podjetju IUV. Ti splohne vedo, če bodo prejeli plače. Če pa dajo odpoved, se odpovedo odpravnini. © Nik Rovan
Pripravljeni na množico
Prijave. V naslednjem tednu je zavod za zaposlovanje pripravil mobilno ekipo svetovalcev, kibodo tudi izven uradnih ur (od 12. do 17. ure) prijavljali brezposelne osebe v evidencobrezposelnih in sprejemali zahtevke za denarno nadomestilo. "Predvidevamo, da bo večina prijavopravljena že v tem tednu, tako da bodo ljudje prejeli nadomestilo že za januar," so še dodali nazavodu..
IUV vzela zdravje
Delavka pa si je v 25 letih dela uničila tudi zdravje: pri delu na težkih strojih je sčasomaprišlo do poškodbe hrbtenice, zaradi česar je morala tudi na operacijo. Zdaj pa mora zaradiživčnosti in težav s spanjem jemati tablete. “Tako kot večina delavcev v IUV,” dodaja.
Poteptan ponos
“Nikoli nisem šla po pomoč na Karitas, včeraj pa sem morala,” pravi delavka. Položnicnamreč ne zmore plačati (odplačuje tudi kredit), zato je zaprosila, naj ji poravnajo vsaj eno. Popomoč se je zatekla še na center za socialno delo, kjer so ji obljubili 300 evrov denarne pomoči.
"Po preživeti mladosti v IUV moram zdaj otroke prositi za 10 evrov, da lahko grem kupit hrano vtrgovino. Z živci sem na koncu, za pomiritev jem tablete," pa pravi druga.
S to upravo nikoli več!
"Pod upravo, kakršna je zdaj, ne bi šla nikoli več delat. Raje se ubijem in se rešim. Predobropoznam to mafijo, ki mi je vzela zdravje,” odgovarja delavka na vprašanje, če bi se vrnilanazaj v IUV. | Delavci Industrije usnja Vrhnika so na tabletah, brez denarja in v strahu, da bo uprava izropala podjetje. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Za mesec dela 5,16 evra
iprom_AD(88);Prihodnji teden se mnogim od 483 delavcev Industrije usnja Vrhnika (IUV), ki so prejeliodpoved pogodbe o zaposlitvi, izteče 15-dnevni odpovedni rok. Med njimi je tudi mati samohranilka(ni želela biti imenovana), ki ji je decembra IUV nakazala 5,16 evra plače, in to šele septembrske."Še sosedov pes ima boljše življenje,” pove objokana sogovornica.
Poln predal položnic
“Nimam ne za hrano ne za položnice!” razkrije odpuščena delavka. Plač namreč delavci nisodobili za zadnje tri mesece prejšnjega leta, kaj pa bo z odpravninami, ne vedo. Odgovorov navprašanji, od kod bo IUV zagotovila sredstva in koliko jih je potrebnih za odpravnine, nismodobili, pa čeprav smo stečajno upraviteljico Natašo Gibičar Toš, ki vodi 23. decembra začeti stečaj, o tem povprašali že včetrtek.
Okoli 40 delavcev je ostalo zaposlenih v invalidskem podjetju IUV. Ti splohne vedo, če bodo prejeli plače. Če pa dajo odpoved, se odpovedo odpravnini. © Nik Rovan
Pripravljeni na množico
Prijave. V naslednjem tednu je zavod za zaposlovanje pripravil mobilno ekipo svetovalcev, kibodo tudi izven uradnih ur (od 12. do 17. ure) prijavljali brezposelne osebe v evidencobrezposelnih in sprejemali zahtevke za denarno nadomestilo. "Predvidevamo, da bo večina prijavopravljena že v tem tednu, tako da bodo ljudje prejeli nadomestilo že za januar," so še dodali nazavodu..
IUV vzela zdravje
Delavka pa si je v 25 letih dela uničila tudi zdravje: pri delu na težkih strojih je sčasomaprišlo do poškodbe hrbtenice, zaradi česar je morala tudi na operacijo. Zdaj pa mora zaradiživčnosti in težav s spanjem jemati tablete. “Tako kot večina delavcev v IUV,” dodaja.
Poteptan ponos
“Nikoli nisem šla po pomoč na Karitas, včeraj pa sem morala,” pravi delavka. Položnicnamreč ne zmore plačati (odplačuje tudi kredit), zato je zaprosila, naj ji poravnajo vsaj eno. Popomoč se je zatekla še na center za socialno delo, kjer so ji obljubili 300 evrov denarne pomoči.
"Po preživeti mladosti v IUV moram zdaj otroke prositi za 10 evrov, da lahko grem kupit hrano vtrgovino. Z živci sem na koncu, za pomiritev jem tablete," pa pravi druga.
S to upravo nikoli več!
"Pod upravo, kakršna je zdaj, ne bi šla nikoli več delat. Raje se ubijem in se rešim. Predobropoznam to mafijo, ki mi je vzela zdravje,” odgovarja delavka na vprašanje, če bi se vrnilanazaj v IUV.
### Odziv:
Delavci Industrije usnja Vrhnika so na tabletah, brez denarja in v strahu, da bo uprava izropala podjetje. |
Umrla najstarejša žirafa
Ivo je že 11 let velik ljubljenec obiskovalcev, so v živalskem vrtu zapisali v sporočilu za javnost. "K nam je prišel leta 1999 skupaj s samico Brio iz živalskega vrta in safari parka Dvur Kralove na Češkem, star slabi dve leti. V letošnjem letu bi dopolnil 13 let, kar je kar veliko za žirafjega samca, če vemo da 25 odstotkov žirafjih samcev pogine do 3 leta starosti, 50 odstotkov samcev do 10 leta, 25 odstotkov samcev pa ne dočaka starosti 16 let," pojasnjujejo v živalskem vrtu.
"Lansko zimo je prvikrat resneje zbolel. Oslabel je, komaj je dihal, težko je hodil in nič ni jedel. Bali smo se, da bo poginil, a smo ga uspeli ponovno postaviti na noge, čeprav so se starostne težave nadaljevale," piše v sporočilu za javnost.
Z jutrišnjim dnem bodo na spletni strani ljubljanskega živalskega vrta odprli knjigo vtisov, v kateri bodo ljudje lahko opisali "svoje dogodivščine z Ivom".
Zaposleni o Ivu
"Z Ivom sem delal 10 let in moram reči, da sva ustvarila poseben odnos, ki je temeljil na zaupanju drug do drugega. Rad je prišel k meni in se malo pocrkljal, jaz pa sem mu vedno prinesel kakšen priboljšek. Upam, da mu je čas, ki ga je preživel v moji oskrbi, polepšal bivanje v našem živalskem vrtu. Pogrešal ga bom," pravi oskrbnik Robert Prašnikar.
"Ivo je bil žirafa s karakterjem. Vesel sem bil, da me je kot veterinarja vedno lepo sprejel, kljub temu, da so bila zdravljenja včasih zanj lahko tudi neprijetna. Ponoči sem bil ob njem v njegovih zadnjih urah, ko se je poslavljal od nas. V tolažbo mi je, da je brez bolečin mirno zaspal. V spominu mi bo ostal kot najvišji pacient," pravi veterinar Marjan Kastelic. | V ljubljanskem živalskem vrtu je ponoči zaradi starostnih težav poginila najstarejša žirafa po imenu Ivo. Njegove fotografije si lahko ogledate v galeriji. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Umrla najstarejša žirafa
Ivo je že 11 let velik ljubljenec obiskovalcev, so v živalskem vrtu zapisali v sporočilu za javnost. "K nam je prišel leta 1999 skupaj s samico Brio iz živalskega vrta in safari parka Dvur Kralove na Češkem, star slabi dve leti. V letošnjem letu bi dopolnil 13 let, kar je kar veliko za žirafjega samca, če vemo da 25 odstotkov žirafjih samcev pogine do 3 leta starosti, 50 odstotkov samcev do 10 leta, 25 odstotkov samcev pa ne dočaka starosti 16 let," pojasnjujejo v živalskem vrtu.
"Lansko zimo je prvikrat resneje zbolel. Oslabel je, komaj je dihal, težko je hodil in nič ni jedel. Bali smo se, da bo poginil, a smo ga uspeli ponovno postaviti na noge, čeprav so se starostne težave nadaljevale," piše v sporočilu za javnost.
Z jutrišnjim dnem bodo na spletni strani ljubljanskega živalskega vrta odprli knjigo vtisov, v kateri bodo ljudje lahko opisali "svoje dogodivščine z Ivom".
Zaposleni o Ivu
"Z Ivom sem delal 10 let in moram reči, da sva ustvarila poseben odnos, ki je temeljil na zaupanju drug do drugega. Rad je prišel k meni in se malo pocrkljal, jaz pa sem mu vedno prinesel kakšen priboljšek. Upam, da mu je čas, ki ga je preživel v moji oskrbi, polepšal bivanje v našem živalskem vrtu. Pogrešal ga bom," pravi oskrbnik Robert Prašnikar.
"Ivo je bil žirafa s karakterjem. Vesel sem bil, da me je kot veterinarja vedno lepo sprejel, kljub temu, da so bila zdravljenja včasih zanj lahko tudi neprijetna. Ponoči sem bil ob njem v njegovih zadnjih urah, ko se je poslavljal od nas. V tolažbo mi je, da je brez bolečin mirno zaspal. V spominu mi bo ostal kot najvišji pacient," pravi veterinar Marjan Kastelic.
### Odziv:
V ljubljanskem živalskem vrtu je ponoči zaradi starostnih težav poginila najstarejša žirafa po imenu Ivo. Njegove fotografije si lahko ogledate v galeriji. |
Znamka ne prinese vedno kakovosti
Najdražje ni vedno najboljše
Primerjaj ceno in kakovostposameznih znamk oljčnega olje!
To je že drugi neodvisni test, izveden v sklopu projekta Precenimo cene, ki ga financiraministrstvo za gospodarstvo. V test je bilo zajetih 21 vzorcev ekstra deviškega olivnega olja, insicer 15 vzorcev iz "klasične" trgovske ponudbe (tudi olja blagovnih znamk obiskanih trgovcev),trije vzorce iz eko- oziroma biopridelave in trije vzorce z označbo porekla.
Med najboljšimi tudi slovenska proizvajalca
Najboljšo oceno 7,56 točke je dobilo ekstra deviško olivno olje iz Slovenske Istre z označbogeografskega porekla, ki ga proizvaja Vanja Dujc (cena za liter je 42 evrov). Takoj za njim se je z oceno 7,50 uvrstiloolje drugega slovenskega proizvajalca Mirana Adamiča (28 evrov za liter). Zelo visoko (ocena 7,16 točke) se je uvrstiloolje znamke Rocchi italijanskega proizvajalca Rocchi oleificio, ki smo ga kupili v Tušu za 4,60evrov za liter.
Deveterica na meji sprejemljivega
Olja drugih proizvajalcev, ki so se uvrstila v kategorijo ekstra deviško olivno olje, sosenzorično povprečna oziroma na meji sprejemljivega. Po nekaj mesecih skladiščenja, na prodajnihpolicah pa že veliko prej, se bo slabša kakovost takega olja, izražena predvsem kot žarkost, takoposlabšala, da ne bo več spadalo v kategorijo višje kakovosti, torej ne bo več ekstra deviškoolivno olje. Olje teh proizvajalcev je namreč brez izjeme dobilo ocene le malo več kot 6,5 točk,kar je spodnja meja za ekstra deviško olivno olje.
To so: grško olje znamke Minos (7,72 €/l v Hoferju), italijansko olje znamke Luccese (5,05€/l v Lidlu), olja znamke Gea brez oznake porekla (10,94 €/l v Mercatorju), italijansko olje BZMercator z oznako EKO iz linije Zdravo življenje (9,99 €/l v Mercatorju), italijansko olje BZ Tuš(4,91 €/l v Tušu), italijansko olje znamke Crudigno (13,99 €/l v Intersparu), italijansko oljeznamke Castello (5,05 €/l v Hoferju), slovensko olje starih piranskih avtohtonih sort (28 €/l vspecializirani trgovini Vinakoper) in špansko olje znamke Rustica (5,18 €/l v E'Leclercu).
Vzorci, slabše kakovosti od deklariranega
Devet vzorcev si ne zasluži pravice do poimenovanja ekstra deviško olivno olje, kar z drugimibesedami pomeni, da je vzorčeno olje slabše kakovosti, kot je predpisano in deklarirano. Poocenjevanju so bili ti vzorci uvrščeni v kategorijo deviško olivno olje.
Ti izdelki so: grško olje znamke Erato-organic kalamata (13,58 €/l v Mercatorju), italijanskoolje znamke Carapelli (10,92 €/l v Mercatorju) in znamke Rivera ligure (27,49 €/l v Mercatorju),hrvaško olje znamke SMS (8,08 €/l v Mercatorju), špansko olje BZ Mercator, polni Gea (6,04 €/l vMercatorju) in BZ Mercator, polni Sanchez (3,94 €/l v Mercatorju), špansko olje BZ Spar (3,92 €/l vIntersparu), olja znamke Frantoio Larocca brez oznake porekla, polnjeno v Italiji za Eurospin (4,15€/l v Eurospinu) in italijansko olje znamke Monini (9,85 €/l v Intersparu).
Skoraj polovica izdelkov neustrezno označena
Deklaracija naj bi vsebovala informacije o izdelku, ki so pomembne za potrošnika, vendar paso bili mnogi vzorci neustrezno označeni: ugotovljena je bila neskladnost s predpisi, deklaracijeso bile nepopolne, prevodi v slovenščino pa so bili neustrezni.
Dosti proizvodov se je podražilo
Med podskupinami, v katerih so na Zvezi potrošnikov (ZPS) med zadnjima dvema popisoma zaznalinekaj več podražitev, so testenine, kis, meso, mleko, maščobe, zobne paste, gel za tuširanje intoaletni papir. V drugih skupinah so podražitve ali manjše v odstotku ali pa je število izdelkovznotraj podskupine, ki se je podražilo, nižje.
Kot zanimivost so, ker se ta konec tedna začenja evropsko nogometno prvenstvo, tudipreverili, kako se je od začetka spremljanja cen do danes gibala cena piva. Od konca februarja seje tako od 23 svetlih piv v steklenici v različnih trgovinah pod lupo ZPS podražilo 11 izdelkov, insicer za majhen odstotek - od 1,3 do 4,2 odstotka (Zlatorog, Union, Export, Pils in Erdinger vrazličnih trgovinah). | V sklopu projekta Precenimo cene izsledki testa ekstra deviškega olivnega olja kažejo, da slaba polovica testiranih izdelkov niso ekstra deviška olivna olja, temveč samo deviška. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Znamka ne prinese vedno kakovosti
Najdražje ni vedno najboljše
Primerjaj ceno in kakovostposameznih znamk oljčnega olje!
To je že drugi neodvisni test, izveden v sklopu projekta Precenimo cene, ki ga financiraministrstvo za gospodarstvo. V test je bilo zajetih 21 vzorcev ekstra deviškega olivnega olja, insicer 15 vzorcev iz "klasične" trgovske ponudbe (tudi olja blagovnih znamk obiskanih trgovcev),trije vzorce iz eko- oziroma biopridelave in trije vzorce z označbo porekla.
Med najboljšimi tudi slovenska proizvajalca
Najboljšo oceno 7,56 točke je dobilo ekstra deviško olivno olje iz Slovenske Istre z označbogeografskega porekla, ki ga proizvaja Vanja Dujc (cena za liter je 42 evrov). Takoj za njim se je z oceno 7,50 uvrstiloolje drugega slovenskega proizvajalca Mirana Adamiča (28 evrov za liter). Zelo visoko (ocena 7,16 točke) se je uvrstiloolje znamke Rocchi italijanskega proizvajalca Rocchi oleificio, ki smo ga kupili v Tušu za 4,60evrov za liter.
Deveterica na meji sprejemljivega
Olja drugih proizvajalcev, ki so se uvrstila v kategorijo ekstra deviško olivno olje, sosenzorično povprečna oziroma na meji sprejemljivega. Po nekaj mesecih skladiščenja, na prodajnihpolicah pa že veliko prej, se bo slabša kakovost takega olja, izražena predvsem kot žarkost, takoposlabšala, da ne bo več spadalo v kategorijo višje kakovosti, torej ne bo več ekstra deviškoolivno olje. Olje teh proizvajalcev je namreč brez izjeme dobilo ocene le malo več kot 6,5 točk,kar je spodnja meja za ekstra deviško olivno olje.
To so: grško olje znamke Minos (7,72 €/l v Hoferju), italijansko olje znamke Luccese (5,05€/l v Lidlu), olja znamke Gea brez oznake porekla (10,94 €/l v Mercatorju), italijansko olje BZMercator z oznako EKO iz linije Zdravo življenje (9,99 €/l v Mercatorju), italijansko olje BZ Tuš(4,91 €/l v Tušu), italijansko olje znamke Crudigno (13,99 €/l v Intersparu), italijansko oljeznamke Castello (5,05 €/l v Hoferju), slovensko olje starih piranskih avtohtonih sort (28 €/l vspecializirani trgovini Vinakoper) in špansko olje znamke Rustica (5,18 €/l v E'Leclercu).
Vzorci, slabše kakovosti od deklariranega
Devet vzorcev si ne zasluži pravice do poimenovanja ekstra deviško olivno olje, kar z drugimibesedami pomeni, da je vzorčeno olje slabše kakovosti, kot je predpisano in deklarirano. Poocenjevanju so bili ti vzorci uvrščeni v kategorijo deviško olivno olje.
Ti izdelki so: grško olje znamke Erato-organic kalamata (13,58 €/l v Mercatorju), italijanskoolje znamke Carapelli (10,92 €/l v Mercatorju) in znamke Rivera ligure (27,49 €/l v Mercatorju),hrvaško olje znamke SMS (8,08 €/l v Mercatorju), špansko olje BZ Mercator, polni Gea (6,04 €/l vMercatorju) in BZ Mercator, polni Sanchez (3,94 €/l v Mercatorju), špansko olje BZ Spar (3,92 €/l vIntersparu), olja znamke Frantoio Larocca brez oznake porekla, polnjeno v Italiji za Eurospin (4,15€/l v Eurospinu) in italijansko olje znamke Monini (9,85 €/l v Intersparu).
Skoraj polovica izdelkov neustrezno označena
Deklaracija naj bi vsebovala informacije o izdelku, ki so pomembne za potrošnika, vendar paso bili mnogi vzorci neustrezno označeni: ugotovljena je bila neskladnost s predpisi, deklaracijeso bile nepopolne, prevodi v slovenščino pa so bili neustrezni.
Dosti proizvodov se je podražilo
Med podskupinami, v katerih so na Zvezi potrošnikov (ZPS) med zadnjima dvema popisoma zaznalinekaj več podražitev, so testenine, kis, meso, mleko, maščobe, zobne paste, gel za tuširanje intoaletni papir. V drugih skupinah so podražitve ali manjše v odstotku ali pa je število izdelkovznotraj podskupine, ki se je podražilo, nižje.
Kot zanimivost so, ker se ta konec tedna začenja evropsko nogometno prvenstvo, tudipreverili, kako se je od začetka spremljanja cen do danes gibala cena piva. Od konca februarja seje tako od 23 svetlih piv v steklenici v različnih trgovinah pod lupo ZPS podražilo 11 izdelkov, insicer za majhen odstotek - od 1,3 do 4,2 odstotka (Zlatorog, Union, Export, Pils in Erdinger vrazličnih trgovinah).
### Odziv:
V sklopu projekta Precenimo cene izsledki testa ekstra deviškega olivnega olja kažejo, da slaba polovica testiranih izdelkov niso ekstra deviška olivna olja, temveč samo deviška. |
"Govori eno, dela drugo"
Po svetu se mreža policijskih postaj širi, uveljavlja se pravilo zlate ure, hitrega odziva, pri nas pa se gre očitno v drugo smer.Darko Muhič, Gasilska zveza Postojna
Matjaž Šinkovec, namestnik direktorja generalne policijske uprave (GPU), je še pred nekaj dnevi dejal, da je prometna policijska postaja (PPP) samostojna policijska enota. Te naj se ne bi ukinjale. Zakaj potem seznam?" se sprašuje Jure Ocepek, predsednik Območnega policijskega sindikata (OPS) Postojna. Policiste PPP Postojna je namreč presenetil predlog na oglasni deski, naj se štirje policisti razporedijo v Ljubljano, preostalih osem pa naj gre v Koper. Zraven je bil tudi seznam, na katerega so se morali vpisati štirje kandidati za Ljubljano.
GPU spremenila mnenje
Kot so nam potrdili na GPU, je delovna skupina ugotovila, da bi bilo smiselno združiti dve PPP, postojnsko s koprsko in krško z novomeško, a da se število policistov na terenu ne bo zmanjšalo. Možnost selitve postojnske PPP deloma v Ljubljano, deloma v Koper pa naj ne bi bila več aktualna. Še pred kratkim so na GPU sicer zatrjevali, da bodo po ukinitvi policijskih uprav prometno postajo (poleg splošne) zadržali na območju, na katerem že zdaj opravlja naloge.
V sindikatu so nasprotno prepričani, da bo takšna reorganizacija število policistov na terenu zmanjšala, posledica pa bodo višji potni stroški, ker se bodo morali na delo voziti dlje. Odzivni čas in varnost občanov se bosta po njihovem mnenju poslabšala.
Štucin na boljše?
Podatke s seznama je morala PPP sporočiti direktorju uprave Iztoku Štucinu. Po ukinitvi uprave se njegovo delovno mesto ukinja, neuradno pa naj bi Štucin odšel na boljše delovno mesto v Koper ali Ljubljano. | Na oglasni deski so izvedeli, da se bodo selili tudi sami, ne le uprava. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Govori eno, dela drugo"
Po svetu se mreža policijskih postaj širi, uveljavlja se pravilo zlate ure, hitrega odziva, pri nas pa se gre očitno v drugo smer.Darko Muhič, Gasilska zveza Postojna
Matjaž Šinkovec, namestnik direktorja generalne policijske uprave (GPU), je še pred nekaj dnevi dejal, da je prometna policijska postaja (PPP) samostojna policijska enota. Te naj se ne bi ukinjale. Zakaj potem seznam?" se sprašuje Jure Ocepek, predsednik Območnega policijskega sindikata (OPS) Postojna. Policiste PPP Postojna je namreč presenetil predlog na oglasni deski, naj se štirje policisti razporedijo v Ljubljano, preostalih osem pa naj gre v Koper. Zraven je bil tudi seznam, na katerega so se morali vpisati štirje kandidati za Ljubljano.
GPU spremenila mnenje
Kot so nam potrdili na GPU, je delovna skupina ugotovila, da bi bilo smiselno združiti dve PPP, postojnsko s koprsko in krško z novomeško, a da se število policistov na terenu ne bo zmanjšalo. Možnost selitve postojnske PPP deloma v Ljubljano, deloma v Koper pa naj ne bi bila več aktualna. Še pred kratkim so na GPU sicer zatrjevali, da bodo po ukinitvi policijskih uprav prometno postajo (poleg splošne) zadržali na območju, na katerem že zdaj opravlja naloge.
V sindikatu so nasprotno prepričani, da bo takšna reorganizacija število policistov na terenu zmanjšala, posledica pa bodo višji potni stroški, ker se bodo morali na delo voziti dlje. Odzivni čas in varnost občanov se bosta po njihovem mnenju poslabšala.
Štucin na boljše?
Podatke s seznama je morala PPP sporočiti direktorju uprave Iztoku Štucinu. Po ukinitvi uprave se njegovo delovno mesto ukinja, neuradno pa naj bi Štucin odšel na boljše delovno mesto v Koper ali Ljubljano.
### Odziv:
Na oglasni deski so izvedeli, da se bodo selili tudi sami, ne le uprava. |
Mirna korak bližje občini
Poslanci parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so včeraj s šestimi glasovi za in nič proti podprli predlog zakona o ustanovitvi občine Mirna. O predlogu zakona o ustanovitvi občine Ankaran ni glasoval nihče, zato je postopek o njegovi ustanovitvi končan.
Namigovanja
Lobiranja naj ne bi bilo. Pred sejo odbora so se pojavila namigovanja, da poslanci zakona o ustanovitvi občine Ankaran ne bodo sprejeli zaradi lobiranja Borisa Popoviča. Ne morem reči, da je šlo za kakršnokoli lobiranje - niti za Mirno ne, je dejala Brunskoletova.
Različna primera
O tem, zakaj so upoštevali odločitev ustavnega sodišča pri Mirni, pri Ankaranu pa ne, je Renata Brunskole, podpredsednica odbora, povedala, da je šlo pri Mirni za drugačen primer. Pri Mirni postopek ni bil zaključen kot pri Ankaranu, ampak je bil prekinjen, zato smo lahko zdaj postopek ustanovitve občine Mirna nadaljevali, je dejala. Veliko vlogo so odigrali tudi pomisleki strokovnjakov, ki so bili vabljeni na sejo odbora. Celo izpodbijali so odločitev ustavnega sodišča, je pojasnila Brunskoletova.
Mirna v DZ
Drugo branje predloga zakona o ustanovitvi občine Mirna je odbor opravil že lani, včeraj so morali o njem le še glasovati. Državni zbor bo o predlogu odločal na seji, ki se bo začela 31. januarja. Mislim, da bo Mirna izglasovana, meni Brunskoletova. | Parlamentarni odbor. Mirna na obravnavo v državni zbor, Ankaran pa ne. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Mirna korak bližje občini
Poslanci parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so včeraj s šestimi glasovi za in nič proti podprli predlog zakona o ustanovitvi občine Mirna. O predlogu zakona o ustanovitvi občine Ankaran ni glasoval nihče, zato je postopek o njegovi ustanovitvi končan.
Namigovanja
Lobiranja naj ne bi bilo. Pred sejo odbora so se pojavila namigovanja, da poslanci zakona o ustanovitvi občine Ankaran ne bodo sprejeli zaradi lobiranja Borisa Popoviča. Ne morem reči, da je šlo za kakršnokoli lobiranje - niti za Mirno ne, je dejala Brunskoletova.
Različna primera
O tem, zakaj so upoštevali odločitev ustavnega sodišča pri Mirni, pri Ankaranu pa ne, je Renata Brunskole, podpredsednica odbora, povedala, da je šlo pri Mirni za drugačen primer. Pri Mirni postopek ni bil zaključen kot pri Ankaranu, ampak je bil prekinjen, zato smo lahko zdaj postopek ustanovitve občine Mirna nadaljevali, je dejala. Veliko vlogo so odigrali tudi pomisleki strokovnjakov, ki so bili vabljeni na sejo odbora. Celo izpodbijali so odločitev ustavnega sodišča, je pojasnila Brunskoletova.
Mirna v DZ
Drugo branje predloga zakona o ustanovitvi občine Mirna je odbor opravil že lani, včeraj so morali o njem le še glasovati. Državni zbor bo o predlogu odločal na seji, ki se bo začela 31. januarja. Mislim, da bo Mirna izglasovana, meni Brunskoletova.
### Odziv:
Parlamentarni odbor. Mirna na obravnavo v državni zbor, Ankaran pa ne. |
Če pade rebalans, pade tudi Adria
Vlada, ki je državno pomoč že potrdila, bi denar zagotovila z rebalansom proračuna. Če pa bo ta sprejet, bo država pomoč Adrii namenila prek dokapitalizacije, če bo to potrdila skupščina družbe konec meseca, poročajo Finance.
Izvršni direktor družbe Klemen Boštjančič pravi, da brez dokapitalizacije države in bank ne bo Adrie: "Skrajni rok za bančno in državno dokapitalizacijo je 30. september," je dejal Boštjančič.
Do Adrie naj bi bile precej nepopustljive tudi banke, od katerih v letalskem podjetju pričakujejo, da bodo 38 milijonov evrov terjatev konvertirale v lastništvo. Po neuradnih informacijah so banke sicer pripravljene na delno konverzijo, a ne na tolikšno. Pogajanja bodo najbrž potekala vse do zadnjega avgusta, ko bo imela Adria skupščino.
O tem, kaj bodo storili, če državne pomoči ne bo, v njenem večinskem lastniku, državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP), ne govorijo. Po neuradnih virih pa bi lahko politika pritisnila na državna podjetja, da dokapitalizirajo Adrio. Spet drugi pravijo, da je to manj verjetno.
Če jim bo Adrio kljub vsemu uspelo rešiti, bi ji po prestrukturiranju država poiskala strateškega partnerja. Neuradno so se omenjali že Arabci, Indijci, Turki, Britanci in Francozi, medtem ko naj bi si nemška Lufthansa o vlaganjih v Adrio Airways za zdaj premislila. | Če poslanci na septembrski seji ne bodo sprejeli rebalansa proračuna, bo Adria verjetno ostala brez 50-milijonske pomoči. To bi jo lahko peljalo v stečaj, ki ji je grozil že pred poletjem. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Če pade rebalans, pade tudi Adria
Vlada, ki je državno pomoč že potrdila, bi denar zagotovila z rebalansom proračuna. Če pa bo ta sprejet, bo država pomoč Adrii namenila prek dokapitalizacije, če bo to potrdila skupščina družbe konec meseca, poročajo Finance.
Izvršni direktor družbe Klemen Boštjančič pravi, da brez dokapitalizacije države in bank ne bo Adrie: "Skrajni rok za bančno in državno dokapitalizacijo je 30. september," je dejal Boštjančič.
Do Adrie naj bi bile precej nepopustljive tudi banke, od katerih v letalskem podjetju pričakujejo, da bodo 38 milijonov evrov terjatev konvertirale v lastništvo. Po neuradnih informacijah so banke sicer pripravljene na delno konverzijo, a ne na tolikšno. Pogajanja bodo najbrž potekala vse do zadnjega avgusta, ko bo imela Adria skupščino.
O tem, kaj bodo storili, če državne pomoči ne bo, v njenem večinskem lastniku, državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP), ne govorijo. Po neuradnih virih pa bi lahko politika pritisnila na državna podjetja, da dokapitalizirajo Adrio. Spet drugi pravijo, da je to manj verjetno.
Če jim bo Adrio kljub vsemu uspelo rešiti, bi ji po prestrukturiranju država poiskala strateškega partnerja. Neuradno so se omenjali že Arabci, Indijci, Turki, Britanci in Francozi, medtem ko naj bi si nemška Lufthansa o vlaganjih v Adrio Airways za zdaj premislila.
### Odziv:
Če poslanci na septembrski seji ne bodo sprejeli rebalansa proračuna, bo Adria verjetno ostala brez 50-milijonske pomoči. To bi jo lahko peljalo v stečaj, ki ji je grozil že pred poletjem. |
Zapornice začasno nazaj
Tako so se odločili na ljubljanski občini in o tem obvestili člane koordinacijskega odbora BS3, je za STA povedal član odbora Zore Lukin. Opozoril je, da gre za enostransko odločitev občine, ki ni usklajena s koordinacijskim odborom soseske.
Večja varnost v času prvenstva
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), ki je z zapornicami upravljalo do pred okoli enim letom, jih bo ponovno vzpostavilo na Puhovi, Trebinjski, Reboljevi in Maroltovi ulici. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) ocenjujejo, da bodo z začasno namestitvijo v času evropskega košarkarskega prvenstva dosegli boljšo prometno varnost prebivalcev soseske in onemogočili parkiranje drugim osebam, ki ne stanujejo v soseski.
Med začasnim delovanjem zapornic bo njihovo dvigovanje omogočeno s karticami, ki so jih stanovalci dobili ob vzpostavitvi sistema, LPT pa bo omogočal uvoz za intervencijska vozila in vozila podjetij javnih služb. Koordinacijski odbor pa so pozvali, da posreduje telefonsko številko, na katero bo prevezalo klice, prejete preko naprav na stebričkih zapornic. LPT namreč ne bo odgovarjal na klice stanovalcev, ki bodo brez kartice želeli na parkirišče.
Od koordinacijskega odbora BS3 na MOL pričakujejo tudi, da bodo o začasni namestitvi obvestili stanovalce in še pred 22. septembrom na LPT sporočili, kdo bo upravljanje z zapornicami prevzel po tem datumu. V kolikor tega ne bodo storili pravočasno, bo LPT zapornice odstranil oziroma ponovno dvignil. | Zapornice pred parkirišči v soseski BS3 bodo začasno delovale od 1. do vključno 22. septembra. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Zapornice začasno nazaj
Tako so se odločili na ljubljanski občini in o tem obvestili člane koordinacijskega odbora BS3, je za STA povedal član odbora Zore Lukin. Opozoril je, da gre za enostransko odločitev občine, ki ni usklajena s koordinacijskim odborom soseske.
Večja varnost v času prvenstva
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), ki je z zapornicami upravljalo do pred okoli enim letom, jih bo ponovno vzpostavilo na Puhovi, Trebinjski, Reboljevi in Maroltovi ulici. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) ocenjujejo, da bodo z začasno namestitvijo v času evropskega košarkarskega prvenstva dosegli boljšo prometno varnost prebivalcev soseske in onemogočili parkiranje drugim osebam, ki ne stanujejo v soseski.
Med začasnim delovanjem zapornic bo njihovo dvigovanje omogočeno s karticami, ki so jih stanovalci dobili ob vzpostavitvi sistema, LPT pa bo omogočal uvoz za intervencijska vozila in vozila podjetij javnih služb. Koordinacijski odbor pa so pozvali, da posreduje telefonsko številko, na katero bo prevezalo klice, prejete preko naprav na stebričkih zapornic. LPT namreč ne bo odgovarjal na klice stanovalcev, ki bodo brez kartice želeli na parkirišče.
Od koordinacijskega odbora BS3 na MOL pričakujejo tudi, da bodo o začasni namestitvi obvestili stanovalce in še pred 22. septembrom na LPT sporočili, kdo bo upravljanje z zapornicami prevzel po tem datumu. V kolikor tega ne bodo storili pravočasno, bo LPT zapornice odstranil oziroma ponovno dvignil.
### Odziv:
Zapornice pred parkirišči v soseski BS3 bodo začasno delovale od 1. do vključno 22. septembra. |
Pobiti po "ruskem principu"
Preberi še: Streljali vsepovprek.
Sodeč po velikosti grobišča gre za več tisoč žrtev, ki so bile pobite maja in junija 1945 po ruski tehniki ubijanja, kar pomeni, da so žrtve najprej slekli in nato ubili, je za STA dejal vodja službe za vojna grobišča Marko Štrovs.
Pri sondiranju tega območja so po njegovih besedah najprej odkrili traso nekdanjega zasutega protitankovskega jarka, ki je potekal od železnice pri Dobovi do Save v dolžini dveh kilometrov. "Na južnem delu jarka proti Savi smo z nadaljnjimi preiskavami našli množično grobišče, ki sega 186,3 metra v dolžino. Okostja smo odkrili v širini 3,5 do 4 metrov, globine plasti okostij pa nismo mogli ugotoviti, ker za to nismo pooblaščeni," pojasnjuje Štrovs. Ocenjuje, da je plast okostij debela 1,2 metra.
Kdo so žrtve poboja, po Štrovsovih besedah še ni jasno, saj so morilci zelo pazili, da poleg žrtev niso pustili nobenih predmetov, na podlagi katerih bi bila kasneje možna identifikacija. Pri sondiranju je po njegovih besedah sodeloval tudi državni tožilec, ki bo odredil podrobnejšo preiskavo. | Na območju Mosteca pri Dobovi so končali sondiranje sredi oktobra odkritega množičnega grobišča. Štrovs: Več tisoč žrtev je bilo ubitih po ruski tehniki ubijanja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Pobiti po "ruskem principu"
Preberi še: Streljali vsepovprek.
Sodeč po velikosti grobišča gre za več tisoč žrtev, ki so bile pobite maja in junija 1945 po ruski tehniki ubijanja, kar pomeni, da so žrtve najprej slekli in nato ubili, je za STA dejal vodja službe za vojna grobišča Marko Štrovs.
Pri sondiranju tega območja so po njegovih besedah najprej odkrili traso nekdanjega zasutega protitankovskega jarka, ki je potekal od železnice pri Dobovi do Save v dolžini dveh kilometrov. "Na južnem delu jarka proti Savi smo z nadaljnjimi preiskavami našli množično grobišče, ki sega 186,3 metra v dolžino. Okostja smo odkrili v širini 3,5 do 4 metrov, globine plasti okostij pa nismo mogli ugotoviti, ker za to nismo pooblaščeni," pojasnjuje Štrovs. Ocenjuje, da je plast okostij debela 1,2 metra.
Kdo so žrtve poboja, po Štrovsovih besedah še ni jasno, saj so morilci zelo pazili, da poleg žrtev niso pustili nobenih predmetov, na podlagi katerih bi bila kasneje možna identifikacija. Pri sondiranju je po njegovih besedah sodeloval tudi državni tožilec, ki bo odredil podrobnejšo preiskavo.
### Odziv:
Na območju Mosteca pri Dobovi so končali sondiranje sredi oktobra odkritega množičnega grobišča. Štrovs: Več tisoč žrtev je bilo ubitih po ruski tehniki ubijanja. |
"Slovenija ima svoj grozljiv scenarij"
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije razpravljal o tem, kako preprečiti ciprski scenarij v Sloveniji. Finančni analitik Andraž Grahek meni, da je "primerjava s Ciprom »nesmiselna, ker ima Slovenija svoj scenarij, ki je dovolj grozljiv sam po sebi in vodi v zlom gospodarstva in javnih financ na daljši rok".
GZS je pripravila svoj pogled in nabor ukrepov v Agendi 46+. Nekatere od smernic so: nova insolvenčna zakonodaja, boj proti delu na črno, zajezitev sive ekonomije, razbremenitev gospodarstva, neuvedba novih dajatev, spodbujanje tujih investicij, hitra sanacija bank ipd.
Meni, da je za enkrat veliko špekulativnega povpraševanja po slovenskih obveznicah in opozoril, da bomo verjetno določene tradicionalne investitorje in financerje našega proračuna zato izgubili. Izpostavil je pomembnost strukturnih sprememb, brez katerih bo tudi po stabilizaciji bančnega sistema brez dodatnega zadolževanja težko zagotoviti rast s primernimi stopnjami.
Predlagal kvadrilateralo
Možnost, da bi se Sloveniji lahko zgodil ciprski scenarij je zavrnil tudi Sibil Svilan, predsednik uprave SID. Meni, da je današnja situacija nekolik boljša zaradi včerajšnje prodaje zakladne menice. Globalne gospodarske razmere je sicer komentiral z besedami, "da ne gre več za krizo, ampak za popolnoma druge razmere, v katerih podjetja sedaj delujejo".
Največji problem v Sloveniji vidi v padcu posojilne aktivnosti, ki pa je povezana tudi s padcem varčevanja. Bančni sistem se krči, posojilne vrednosti pa so relativno majhne. Predlagal je oblikovanje »kvadrilaterale«, ki bi jo sestavljali Vlada, Banka Slovenije, GZS in Združenje bank Slovenije.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič meni, da je iz razprave o ciprskem scenariju razvidno, da se bojimo, da bomo tja res prišli, če ne bo ukrepov. | Ciprski scenarij je za Slovenijo še vedno oddaljen. Kljub temu vse prepogoste besede: strah, nezaupanje, neukrepanje. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Slovenija ima svoj grozljiv scenarij"
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije razpravljal o tem, kako preprečiti ciprski scenarij v Sloveniji. Finančni analitik Andraž Grahek meni, da je "primerjava s Ciprom »nesmiselna, ker ima Slovenija svoj scenarij, ki je dovolj grozljiv sam po sebi in vodi v zlom gospodarstva in javnih financ na daljši rok".
GZS je pripravila svoj pogled in nabor ukrepov v Agendi 46+. Nekatere od smernic so: nova insolvenčna zakonodaja, boj proti delu na črno, zajezitev sive ekonomije, razbremenitev gospodarstva, neuvedba novih dajatev, spodbujanje tujih investicij, hitra sanacija bank ipd.
Meni, da je za enkrat veliko špekulativnega povpraševanja po slovenskih obveznicah in opozoril, da bomo verjetno določene tradicionalne investitorje in financerje našega proračuna zato izgubili. Izpostavil je pomembnost strukturnih sprememb, brez katerih bo tudi po stabilizaciji bančnega sistema brez dodatnega zadolževanja težko zagotoviti rast s primernimi stopnjami.
Predlagal kvadrilateralo
Možnost, da bi se Sloveniji lahko zgodil ciprski scenarij je zavrnil tudi Sibil Svilan, predsednik uprave SID. Meni, da je današnja situacija nekolik boljša zaradi včerajšnje prodaje zakladne menice. Globalne gospodarske razmere je sicer komentiral z besedami, "da ne gre več za krizo, ampak za popolnoma druge razmere, v katerih podjetja sedaj delujejo".
Največji problem v Sloveniji vidi v padcu posojilne aktivnosti, ki pa je povezana tudi s padcem varčevanja. Bančni sistem se krči, posojilne vrednosti pa so relativno majhne. Predlagal je oblikovanje »kvadrilaterale«, ki bi jo sestavljali Vlada, Banka Slovenije, GZS in Združenje bank Slovenije.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič meni, da je iz razprave o ciprskem scenariju razvidno, da se bojimo, da bomo tja res prišli, če ne bo ukrepov.
### Odziv:
Ciprski scenarij je za Slovenijo še vedno oddaljen. Kljub temu vse prepogoste besede: strah, nezaupanje, neukrepanje. |
Abanka pričakuje 15-odstotno rast poslovanja
Foto: Aleš Beno
Nadzorni svet Abanke Vipa je danes sprejel poročilo o finančnem poslovanju banke v osemmesečju in devetmesečju letos. Po pričakovanjih naj bi banka, ki jo vodi Aleš Žajdela do konca leta povečala obseg poslovanja glede na lani za 15 odstotkov, količnik kapitalske ustreznosti naj bi dosegel 12,4 odstotka, je danes objavila Abanka.
Sprejeli so izhodišča za finančni plan 2010
Nadzorni svet je sprejel poročili o notranjem revidiranju za obdobje od meseca januarja do junija 2009 ter poročilo o ugotovitvah spremljanja uresničevanja podanih priporočil in zahtev za prvo polletje leta 2009. Sprejel je tudi izhodišča za finančni plan za leto 2010.
Nadzorniki so sprejeli tudi novelirano verzijo strategije upravljanja s tveganji in pripadajočih politik upravljanja s tveganji ter se seznanili z ugotovitvami o izsledkih internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti v Abanki. Izdali so soglasje k spremembi naložbene strategije in strategije trgovanja Abanke Vipe za leto 2009.
Nadzorni svet je med drugim izdal tudi ustrezna soglasja po zakonu o bančništvu v delih, ki se nanašajo na soglasje nadzornikov za sklenitev posla, ki povzroči nastanek velike izpostavljenosti banke do posamezne osebe. Nadzorniki so sprejeli tudi nov poslovnik o delu nadzornega sveta. | Obseg poslovanja Abanke, ki jo vodi Aleš Žajdela, naj bi se letos glede na lani povečal za 15 odstotkov | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Abanka pričakuje 15-odstotno rast poslovanja
Foto: Aleš Beno
Nadzorni svet Abanke Vipa je danes sprejel poročilo o finančnem poslovanju banke v osemmesečju in devetmesečju letos. Po pričakovanjih naj bi banka, ki jo vodi Aleš Žajdela do konca leta povečala obseg poslovanja glede na lani za 15 odstotkov, količnik kapitalske ustreznosti naj bi dosegel 12,4 odstotka, je danes objavila Abanka.
Sprejeli so izhodišča za finančni plan 2010
Nadzorni svet je sprejel poročili o notranjem revidiranju za obdobje od meseca januarja do junija 2009 ter poročilo o ugotovitvah spremljanja uresničevanja podanih priporočil in zahtev za prvo polletje leta 2009. Sprejel je tudi izhodišča za finančni plan za leto 2010.
Nadzorniki so sprejeli tudi novelirano verzijo strategije upravljanja s tveganji in pripadajočih politik upravljanja s tveganji ter se seznanili z ugotovitvami o izsledkih internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti v Abanki. Izdali so soglasje k spremembi naložbene strategije in strategije trgovanja Abanke Vipe za leto 2009.
Nadzorni svet je med drugim izdal tudi ustrezna soglasja po zakonu o bančništvu v delih, ki se nanašajo na soglasje nadzornikov za sklenitev posla, ki povzroči nastanek velike izpostavljenosti banke do posamezne osebe. Nadzorniki so sprejeli tudi nov poslovnik o delu nadzornega sveta.
### Odziv:
Obseg poslovanja Abanke, ki jo vodi Aleš Žajdela, naj bi se letos glede na lani povečal za 15 odstotkov |
Pobuda za boljšo informiranost pacientov
Z njo bodo poskušali izboljšati informiranost o posegih in cenikih zdravstvenih storitev. Naokrogli mizi so se sogovorniki osredotočili na vprašanje informiranosti pacientov o njihovihpravicah pred določenim zobozdravstvenim posegom. Poleg tega so spregovorili tudi o oblikovanjuinformativnega računa storitev po sistemu, ki je že utečena praksa v lekarnah, in načinu objavecenika zdravstvenih storitev.
Anketa Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je namreč pokazala, da je le ena četrtina vprašanihpacientov dobila popolno informacijo o potrebnem zdravstvenem posegu. Glede objavljenih cenikov je22 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so bili v ordinacijah na vidnem mestu, 68 odstotkov pa cenikani zahtevalo.
Predsednica ZPS Breda Kutin je predlagala, da bi oblikovali delovno skupino, ki bi jo sestavljalaZPS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ZZS in ministrstvo za zdravje (MZZ). V njejbi se skupaj dogovarjali, kaj bi bilo treba narediti, da bi pacienti dobili popolno informacijo osvojih pravicah in zdravstvenih storitvah.
Zavzela se je tudi za to, da bi ordinacije izdajale informativni račun. Z njim naj bi pacientvedel, katere zobozdravstvene storitve bodo opravljene in za kakšno ceno. "Tako se bo izboljšala kakovost zdravstvenega procesa in raslo bo zaupanje ljudi v zdravstvenisistem", je poudarila Kutinova. | V sklopu okrogle mize o uveljavljanju pravice do zobozdravstvenih storitev so se Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ZZZS in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) dogovorili, da bodo do konca februarja ustanovili delovno skupino. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Pobuda za boljšo informiranost pacientov
Z njo bodo poskušali izboljšati informiranost o posegih in cenikih zdravstvenih storitev. Naokrogli mizi so se sogovorniki osredotočili na vprašanje informiranosti pacientov o njihovihpravicah pred določenim zobozdravstvenim posegom. Poleg tega so spregovorili tudi o oblikovanjuinformativnega računa storitev po sistemu, ki je že utečena praksa v lekarnah, in načinu objavecenika zdravstvenih storitev.
Anketa Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je namreč pokazala, da je le ena četrtina vprašanihpacientov dobila popolno informacijo o potrebnem zdravstvenem posegu. Glede objavljenih cenikov je22 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so bili v ordinacijah na vidnem mestu, 68 odstotkov pa cenikani zahtevalo.
Predsednica ZPS Breda Kutin je predlagala, da bi oblikovali delovno skupino, ki bi jo sestavljalaZPS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ZZS in ministrstvo za zdravje (MZZ). V njejbi se skupaj dogovarjali, kaj bi bilo treba narediti, da bi pacienti dobili popolno informacijo osvojih pravicah in zdravstvenih storitvah.
Zavzela se je tudi za to, da bi ordinacije izdajale informativni račun. Z njim naj bi pacientvedel, katere zobozdravstvene storitve bodo opravljene in za kakšno ceno. "Tako se bo izboljšala kakovost zdravstvenega procesa in raslo bo zaupanje ljudi v zdravstvenisistem", je poudarila Kutinova.
### Odziv:
V sklopu okrogle mize o uveljavljanju pravice do zobozdravstvenih storitev so se Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ZZZS in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) dogovorili, da bodo do konca februarja ustanovili delovno skupino. |
Majcen: Absurdno
“To, da bodo v Splošni bolnišnici Izola prihodnje leto odpuščali in da je po oceni direktorja120 ljudi preveč, je absurdno,” je ogorčen Peter Majcen, izvršni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90.
Vršilec dolžnosti direktorja izolske bolnišnice Anton Krajnc je namreč včeraj za Žurnal24 dejal, da bodo število zaposlenihzmanjšali - delno z mehkimi ukrepi (upokojevanjem), del pa jih bodo odpustili.
Majcen pojasnjuje, da je Krajnc ob prihodu v Izolo že imel podoben načrt, a naj bi ga poodporu sindikata opustil in priznal, da se je prenaglil. “Če namerava na zunanjega izvajalca prenesti čistilni servis, je to v nasprotju z zavezo vladeglede javnih zavodov,” poudarja in dodaja, da so zaposleni kvečjemu preobremenjeni. | Sindikati so ogorčeni zaradi napovedanih odpuščanj v izolski bolnišnici. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Majcen: Absurdno
“To, da bodo v Splošni bolnišnici Izola prihodnje leto odpuščali in da je po oceni direktorja120 ljudi preveč, je absurdno,” je ogorčen Peter Majcen, izvršni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90.
Vršilec dolžnosti direktorja izolske bolnišnice Anton Krajnc je namreč včeraj za Žurnal24 dejal, da bodo število zaposlenihzmanjšali - delno z mehkimi ukrepi (upokojevanjem), del pa jih bodo odpustili.
Majcen pojasnjuje, da je Krajnc ob prihodu v Izolo že imel podoben načrt, a naj bi ga poodporu sindikata opustil in priznal, da se je prenaglil. “Če namerava na zunanjega izvajalca prenesti čistilni servis, je to v nasprotju z zavezo vladeglede javnih zavodov,” poudarja in dodaja, da so zaposleni kvečjemu preobremenjeni.
### Odziv:
Sindikati so ogorčeni zaradi napovedanih odpuščanj v izolski bolnišnici. |
Za avto globa, za bager le opozorilo
"Že dlje se sprašujemo, ali lahko na javnih parkirnih prostorih v obrtno-industrijski coni pri upravni enoti oziroma poslovalnici Mercatorja parkira bager. Večkrat smo bili pri redarjih, ki pa pravijo, da je lastnik delovnega stroja sorodnik enega izmed redarjev oziroma vodilnih. Nam, občanom, za petminutni postanek dajo intervencijsko globo, kadar gre za njihove ljudi, pa ne ukrepajo," se jezi bralka iz Izole.
Prepričat smo se šli sami – na javnem parkirišču za osebna vozila res parkira delovni stroj.
Lastnika opozorili
Z Občine Izola so nam sporočili, da so pri nadzoru parkirišča njihovi redarji ugotovili enako – na njem je delovni stroj, ki ni zapuščen.
"Lastnika so uslužbenci občinskega inšpektorata opozorili in pozvali k odstranitvi bagra, saj je parkirišče namenjeno parkiranju osebnih vozil. Občinski inšpektorat in redarstvo bosta to parkirišče redno nadzirala, in če bodo ugotovljene nepravilnosti, bosta ukrepala skladno s pooblastili," napoveduje tiskovna predstavnica občine Martina Miklavčič Šumanski. | Parkiranje. Občani se jezijo zaradi delovnega stroja, ki ga nekdo redno parkira pri izolski upravni enoti. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Za avto globa, za bager le opozorilo
"Že dlje se sprašujemo, ali lahko na javnih parkirnih prostorih v obrtno-industrijski coni pri upravni enoti oziroma poslovalnici Mercatorja parkira bager. Večkrat smo bili pri redarjih, ki pa pravijo, da je lastnik delovnega stroja sorodnik enega izmed redarjev oziroma vodilnih. Nam, občanom, za petminutni postanek dajo intervencijsko globo, kadar gre za njihove ljudi, pa ne ukrepajo," se jezi bralka iz Izole.
Prepričat smo se šli sami – na javnem parkirišču za osebna vozila res parkira delovni stroj.
Lastnika opozorili
Z Občine Izola so nam sporočili, da so pri nadzoru parkirišča njihovi redarji ugotovili enako – na njem je delovni stroj, ki ni zapuščen.
"Lastnika so uslužbenci občinskega inšpektorata opozorili in pozvali k odstranitvi bagra, saj je parkirišče namenjeno parkiranju osebnih vozil. Občinski inšpektorat in redarstvo bosta to parkirišče redno nadzirala, in če bodo ugotovljene nepravilnosti, bosta ukrepala skladno s pooblastili," napoveduje tiskovna predstavnica občine Martina Miklavčič Šumanski.
### Odziv:
Parkiranje. Občani se jezijo zaradi delovnega stroja, ki ga nekdo redno parkira pri izolski upravni enoti. |
Več Srbov, manj Rusov
Letošnjega maja je bilo v Sloveniji več domačih (za štiri odstotke) in tujih (za 15 odstotkov) turistov v primerjavi z lanskim, kažejo podatki statističnega urada. Tuji so ustvarili 66 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Najbolj je naraslo število nočitev srbskih (za 59 odstotkov) in nizozemskih (za 26 odstotkov) turistov, najbolj pa upadlo število ruskih (za 19 odstotkov). Največ je bilo sicer turistov iz Avstrije in Nemčije, sledijo Italija, Rusija, Srbija, Velika Britanija in Nizozemska. Tuji turisti so največkrat prenočili v gorskih občinah, domači v zdraviliških. V teh je bilo maja 236 tisoč nočitev (za odstotek več kot maja lani), v obmorskih 165 tisoč (za deset odstotkov več), v gorskih pa 154 tisoč (za 18 odstotkov več).
Dve tretjini gresta v hotele
Maja je 491 tisoč turistov prenočilo v hotelih, kar je 66 odstotkov vseh. Sledili so kampi s 97 tisoč nočitvami ter apartmajska in počitniška naselja z 39 tisoč. Največ turističnih prenočitev je bilo v občinah Piran, Ljubljana, Bled, Brežice in Moravske Toplice. Največ domačih turistov je bilo v Piranu in Brežicah, največ tujih pa v Ljubljani in Piranu.
V letošnjih prvih petih mesecih je sicer v Slovenijo prišlo 1.062.000 turistov (odstotek več kot v enakem obdobju lani) in 2.922.000 prenočitev (za dva odstotka manj). | V Slovenijo je maja prišlo 296 tisoč turistov oziroma 12 odstotkov več kot maja lani. Prenočilo jih je 747 tisoč, kar je za devet odstotkov več kot maja lani. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Več Srbov, manj Rusov
Letošnjega maja je bilo v Sloveniji več domačih (za štiri odstotke) in tujih (za 15 odstotkov) turistov v primerjavi z lanskim, kažejo podatki statističnega urada. Tuji so ustvarili 66 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Najbolj je naraslo število nočitev srbskih (za 59 odstotkov) in nizozemskih (za 26 odstotkov) turistov, najbolj pa upadlo število ruskih (za 19 odstotkov). Največ je bilo sicer turistov iz Avstrije in Nemčije, sledijo Italija, Rusija, Srbija, Velika Britanija in Nizozemska. Tuji turisti so največkrat prenočili v gorskih občinah, domači v zdraviliških. V teh je bilo maja 236 tisoč nočitev (za odstotek več kot maja lani), v obmorskih 165 tisoč (za deset odstotkov več), v gorskih pa 154 tisoč (za 18 odstotkov več).
Dve tretjini gresta v hotele
Maja je 491 tisoč turistov prenočilo v hotelih, kar je 66 odstotkov vseh. Sledili so kampi s 97 tisoč nočitvami ter apartmajska in počitniška naselja z 39 tisoč. Največ turističnih prenočitev je bilo v občinah Piran, Ljubljana, Bled, Brežice in Moravske Toplice. Največ domačih turistov je bilo v Piranu in Brežicah, največ tujih pa v Ljubljani in Piranu.
V letošnjih prvih petih mesecih je sicer v Slovenijo prišlo 1.062.000 turistov (odstotek več kot v enakem obdobju lani) in 2.922.000 prenočitev (za dva odstotka manj).
### Odziv:
V Slovenijo je maja prišlo 296 tisoč turistov oziroma 12 odstotkov več kot maja lani. Prenočilo jih je 747 tisoč, kar je za devet odstotkov več kot maja lani. |
Kresalova: vtikamo se v vsakogar
Notranja ministrica in predsednica LDS Katarina Kresal je na spletni strani stranke zapisala, da so mediji po objavi novice o operaciji Türka v avstrijskem Innsbrucku bolj kot povsem človeškemu vprašanju, kako se predsednik počuti in kako okreva po posegu, posvetili problematiziranju dejstva, da se je odločil za zdravstveni poseg v tujini.
"Postali smo zalezovalna družba. Vtikamo se v vse in vsakogar, vedeti želimo vse o vsakomer. Nikomur ne priznavamo ne pravice do svobodnega odločanja niti najmanjše pravice do zasebnosti in dostojanstva, četudi gre za tako občutljivo in intimno odločitev, kakršna je zdravje posameznika," je zapisala Kresalova in dodala:
Spomnimo, da so predsedniku države Danilu Türku zaradi rakavega obolenja odstranili prostato, poseg pa se je prejšnji torek zgodil v avstrijskem Innsbrucku. Več v tej povezavi.
"Enostavno ne razumem, zakaj želijo mediji tudi iz tovrstne povsem zasebne odločitve o tem, kje se bo nekdo zdravil, ustvariti zgodbo, med ljudi pa zasejati seme dvoma, da naš zdravstveni sistem ni dovolj dober. Zakaj skušamo pri tovrstnih odločitvah slovenskemu zdravstvenemu sistemu oporekati strokovnost, metati slabo luč na slovenske zdravnike? Je novinarsko poročanje nekaj vredno le, če ustvari afero? Če ustvari teorijo zarote tudi tam, kjer je ni?"
Po mnenju Kresalove imajo državljani pri javni osebnosti pravico vedeti, kakšno je njeno zdravstveno stanje in ali je še sposobobna opravljati svojo funkcijo. "Ali pa mora predsednik resnično pojasnjevati tudi svojo odločitev, če se je odločil za operacijo in zdravljenje v tujini? Mar nimamo prav vsi le enega življenja, o katerem se imamo avtonomno pravico odločati sami in ostalim ne opravičevati svojih odločitev?"
"Družba, v kateri živimo, je demokratična. V njej je zagotovljena svoboda izražanja, širjenja mnenj, idej in informacij. Pa vendar - ohranimo v tej družbi vsaj tisti minimalni etični standard, ki tudi javnim osebnostim zagotavlja pravico do dostojanstva. Že samo dejstvo bolezni je dovolj hudo," zaključuje Kresalova. | "Postali smo zalezovalna družba. Vtikamo se v vse in vsakogar, vedeti želimo vse o vsakomer," Kresalova komentira odzive javnosti o zdravljenju predsednika države Danila Türka v tujini. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Kresalova: vtikamo se v vsakogar
Notranja ministrica in predsednica LDS Katarina Kresal je na spletni strani stranke zapisala, da so mediji po objavi novice o operaciji Türka v avstrijskem Innsbrucku bolj kot povsem človeškemu vprašanju, kako se predsednik počuti in kako okreva po posegu, posvetili problematiziranju dejstva, da se je odločil za zdravstveni poseg v tujini.
"Postali smo zalezovalna družba. Vtikamo se v vse in vsakogar, vedeti želimo vse o vsakomer. Nikomur ne priznavamo ne pravice do svobodnega odločanja niti najmanjše pravice do zasebnosti in dostojanstva, četudi gre za tako občutljivo in intimno odločitev, kakršna je zdravje posameznika," je zapisala Kresalova in dodala:
Spomnimo, da so predsedniku države Danilu Türku zaradi rakavega obolenja odstranili prostato, poseg pa se je prejšnji torek zgodil v avstrijskem Innsbrucku. Več v tej povezavi.
"Enostavno ne razumem, zakaj želijo mediji tudi iz tovrstne povsem zasebne odločitve o tem, kje se bo nekdo zdravil, ustvariti zgodbo, med ljudi pa zasejati seme dvoma, da naš zdravstveni sistem ni dovolj dober. Zakaj skušamo pri tovrstnih odločitvah slovenskemu zdravstvenemu sistemu oporekati strokovnost, metati slabo luč na slovenske zdravnike? Je novinarsko poročanje nekaj vredno le, če ustvari afero? Če ustvari teorijo zarote tudi tam, kjer je ni?"
Po mnenju Kresalove imajo državljani pri javni osebnosti pravico vedeti, kakšno je njeno zdravstveno stanje in ali je še sposobobna opravljati svojo funkcijo. "Ali pa mora predsednik resnično pojasnjevati tudi svojo odločitev, če se je odločil za operacijo in zdravljenje v tujini? Mar nimamo prav vsi le enega življenja, o katerem se imamo avtonomno pravico odločati sami in ostalim ne opravičevati svojih odločitev?"
"Družba, v kateri živimo, je demokratična. V njej je zagotovljena svoboda izražanja, širjenja mnenj, idej in informacij. Pa vendar - ohranimo v tej družbi vsaj tisti minimalni etični standard, ki tudi javnim osebnostim zagotavlja pravico do dostojanstva. Že samo dejstvo bolezni je dovolj hudo," zaključuje Kresalova.
### Odziv:
"Postali smo zalezovalna družba. Vtikamo se v vse in vsakogar, vedeti želimo vse o vsakomer," Kresalova komentira odzive javnosti o zdravljenju predsednika države Danila Türka v tujini. |
Referendum za zapor, ki ga itak ne bo?
"Ena proti tisoč ali še več!" župan Logatca Berto Menard odgovarja na vprašanje, koliko je sploh realna možnost, da v občini dobijo zapor. Prostore, ki naj bi jih zasebni lastnik morebiti oddal za potrebe zapora, so namreč na pravosodnem ministrstvu že ocenili kot neprimerne. "Za zdaj torej prostori nikakor niso primerni za zapore in zato bojazen, da bi v občino dobili zapornike, ni niti približno realna," pojasnjuje župan. V kolikor bi prišlo do oživitve pogovorov med ministrstvom in zasebnim lastnikom, pa bi tako ali tako vprašanje pretehtali na zboru krajanov, kjer bi nato sprejeli skupno odločitev, še zagotavlja Menard.
Zbrani podpisi
Ko je civilna iniciativa proti zaporu zbrala overjenih sto podpisov, so na občini sprožili potreben postopek za morebiten referendum, na katerem bi se občani odločali o tem vprašanju. Rok za zbiranje njihovih podpisov se danes izteče. Koliko podpisov se je nagralo, na občini ne vedo, na upravni enoti teh podatkov ne evidentirajo, na ministrstvu za notranje zadeve pa odgovor na naše vprašanje še pripravljajo.
Zakaj torej zbiranje podpisov za referendum za nekaj, kar sploh ni realno? "Ah, pobudniki so se v to zagnali pred lokalnimi volitvami, ko so iskali variante, kako bi lahko zbrali čim več točk proti meni. Mene so namreč predstavili kot zagovornika ideje o zaporu v Logatcu," pravi župan. Ta je sprejel takratnega ministra Senka Pličaniča, ko so je prišel ogledat omenjene prostore. "Vendar, še enkrat, na ministrstvu so ugotovili, da prostori za zapor sploh niso primerni," še pristavi župan.
Prazni prostori
Lastnik prostorov, kjer so iskali možnosti za zapornike, je podjetje TIM-IMPEX, sicer še vedno išče vsakršne opcije, da bi te prostore oddal. "Pred kratkim so dobili ponudbo tudi s strani Hokejske zveze Slovenije, da bi tam bila dvorana. Vendar, saj veste, kako je danes. Denarja ni," še doda logaški župan Menard. | Občani Logatca imajo še danes čas, da oddajo overjen podpis za referendum, na katerem naj bi se v občini odločali, ali bodo v svojem okolju dobili zapor. Župan: Predvolilna! | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Referendum za zapor, ki ga itak ne bo?
"Ena proti tisoč ali še več!" župan Logatca Berto Menard odgovarja na vprašanje, koliko je sploh realna možnost, da v občini dobijo zapor. Prostore, ki naj bi jih zasebni lastnik morebiti oddal za potrebe zapora, so namreč na pravosodnem ministrstvu že ocenili kot neprimerne. "Za zdaj torej prostori nikakor niso primerni za zapore in zato bojazen, da bi v občino dobili zapornike, ni niti približno realna," pojasnjuje župan. V kolikor bi prišlo do oživitve pogovorov med ministrstvom in zasebnim lastnikom, pa bi tako ali tako vprašanje pretehtali na zboru krajanov, kjer bi nato sprejeli skupno odločitev, še zagotavlja Menard.
Zbrani podpisi
Ko je civilna iniciativa proti zaporu zbrala overjenih sto podpisov, so na občini sprožili potreben postopek za morebiten referendum, na katerem bi se občani odločali o tem vprašanju. Rok za zbiranje njihovih podpisov se danes izteče. Koliko podpisov se je nagralo, na občini ne vedo, na upravni enoti teh podatkov ne evidentirajo, na ministrstvu za notranje zadeve pa odgovor na naše vprašanje še pripravljajo.
Zakaj torej zbiranje podpisov za referendum za nekaj, kar sploh ni realno? "Ah, pobudniki so se v to zagnali pred lokalnimi volitvami, ko so iskali variante, kako bi lahko zbrali čim več točk proti meni. Mene so namreč predstavili kot zagovornika ideje o zaporu v Logatcu," pravi župan. Ta je sprejel takratnega ministra Senka Pličaniča, ko so je prišel ogledat omenjene prostore. "Vendar, še enkrat, na ministrstvu so ugotovili, da prostori za zapor sploh niso primerni," še pristavi župan.
Prazni prostori
Lastnik prostorov, kjer so iskali možnosti za zapornike, je podjetje TIM-IMPEX, sicer še vedno išče vsakršne opcije, da bi te prostore oddal. "Pred kratkim so dobili ponudbo tudi s strani Hokejske zveze Slovenije, da bi tam bila dvorana. Vendar, saj veste, kako je danes. Denarja ni," še doda logaški župan Menard.
### Odziv:
Občani Logatca imajo še danes čas, da oddajo overjen podpis za referendum, na katerem naj bi se v občini odločali, ali bodo v svojem okolju dobili zapor. Župan: Predvolilna! |
Skozi Maribor v nasprotno smer
Voznik je v napačno smer zapeljal med priključkom MB - Pobrežje/Zrkovska cesta in krožiščem Pesnica v smeri Maribora.
Kot so nam povedali na Prometno-informacijskem centru za državne ceste, je nevarnost že minila. Na pojasnila policije še čakamo. | Na hitri cesti skozi Maribor je nekaj pred pol deveto dopoldan neki voznik vozil v nasprotno smer. Neprevidnega šoferja so že odstranili. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Skozi Maribor v nasprotno smer
Voznik je v napačno smer zapeljal med priključkom MB - Pobrežje/Zrkovska cesta in krožiščem Pesnica v smeri Maribora.
Kot so nam povedali na Prometno-informacijskem centru za državne ceste, je nevarnost že minila. Na pojasnila policije še čakamo.
### Odziv:
Na hitri cesti skozi Maribor je nekaj pred pol deveto dopoldan neki voznik vozil v nasprotno smer. Neprevidnega šoferja so že odstranili. |
Najbolj vroče mesto: Nova Gorica s 34 °C
V teh vročih dneh poskrbite, da boste zaužili dovolj tekočine. Da vam ne bi bilo še bolj vroče, se je pametno določenim živilom izogibati: katerim, si oglejte v tem članku.
Visoke temperature nam bodo danes še povzročale težave in nas obremenjevale, za jutri pa nam meteorologi napovedujejo olajšanje.
"Najvišje temperature bodo po nižinah do 34 stopinj, zato bo sredi dneva in popoldne zelo velika toplotna obremenitev. Topla bodo tudi jutra, predvsem v mestih in na Obali. V petek bo na Primorskem še vroče, v notranjosti Slovenije pa bo vročina popustila," so v opozorilu zapisali na Agenciji RS za okolje.
Glede na temperature, izmerjene na samodejnih merilnih postajah Arsa, so zjutraj ob osmi uri najvišjo temperaturo namerili v Kopru, na Kapitaniji in v Luki: 29 stopinj Celzija. Med 12. in 12.30 uro pa je termometer najvišjo temperaturo izmeril v Novi Gorici, in sicer 34 stopinj Celzija.
Vse podatke, ki jih potrebujete o vremenu, najdete tudi na vreme.net.
Na severu danes možne plohe
Popoldne bo nastalo nekaj kopaste oblačnosti, ponekod na severu države pa so že možne posamezne plohe in nevihte.
"Jutri bo na Primorskem sprva še povečini sončno, čez dan bo začela pihati šibka burja. Drugod se bo že zjutraj in dopoldne od severa povečala spremenljiva oblačnost, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte," napovedujejo na Arsu. Temperature se bodo tako jutri čez dan povzpele od 20 do 28 stopinj Celzija, na Primorskem do okoli 31 stopinj Celzija.
V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Več sončnega vremena bo ob morju.
Vroče je tudi v sosednji Hrvaški, kjer je vročinski val že terjal prvo smrtno žrtev.
Ponekod velika požarna ogroženost
Zaradi vročega in suhega vremena je verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju že povečana. Tako je požarna ogroženost na Koroškem, Savinjskem in Zgornjesavskem zelo visoka. To pomeni, da je vzrok za nastanek požara lahko že iskra, požar se pojavi takoj in se širi zelo hitro.
Trenutna požarna ogroženost: z rdečo je označena najvišja, s svetlo rumeno barvo srednja stopnja ogroženosti. (Foto: Arso) $("#figure_755931 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_755931 .figcaption").css("width", $("#figure_755931 img").width() ).show();', 1000); });
Z izjemo Obale in Spodnjega Posavja, kjer je požarna ogroženost srednja, je v vsej preostali Sloveniji zelo velika.
Poletje je zares tu
Danes se je tudi začelo koledarsko poletje, trajalo bo do 22. septembra. Danes je tudi najdaljši dan in najkrajša noč v letu.
Na Arsu opozarjajo še, da bodo najverjetneje tudi danes koncentracija ozona presegle opozorilno vrednost ob obali, na Primorskem in v višjih legah. | Danes bo še zelo vroče, jutri bo v notranjosti države vročina popustila. Najverjetneje povečana tudi koncentracija ozona. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Najbolj vroče mesto: Nova Gorica s 34 °C
V teh vročih dneh poskrbite, da boste zaužili dovolj tekočine. Da vam ne bi bilo še bolj vroče, se je pametno določenim živilom izogibati: katerim, si oglejte v tem članku.
Visoke temperature nam bodo danes še povzročale težave in nas obremenjevale, za jutri pa nam meteorologi napovedujejo olajšanje.
"Najvišje temperature bodo po nižinah do 34 stopinj, zato bo sredi dneva in popoldne zelo velika toplotna obremenitev. Topla bodo tudi jutra, predvsem v mestih in na Obali. V petek bo na Primorskem še vroče, v notranjosti Slovenije pa bo vročina popustila," so v opozorilu zapisali na Agenciji RS za okolje.
Glede na temperature, izmerjene na samodejnih merilnih postajah Arsa, so zjutraj ob osmi uri najvišjo temperaturo namerili v Kopru, na Kapitaniji in v Luki: 29 stopinj Celzija. Med 12. in 12.30 uro pa je termometer najvišjo temperaturo izmeril v Novi Gorici, in sicer 34 stopinj Celzija.
Vse podatke, ki jih potrebujete o vremenu, najdete tudi na vreme.net.
Na severu danes možne plohe
Popoldne bo nastalo nekaj kopaste oblačnosti, ponekod na severu države pa so že možne posamezne plohe in nevihte.
"Jutri bo na Primorskem sprva še povečini sončno, čez dan bo začela pihati šibka burja. Drugod se bo že zjutraj in dopoldne od severa povečala spremenljiva oblačnost, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte," napovedujejo na Arsu. Temperature se bodo tako jutri čez dan povzpele od 20 do 28 stopinj Celzija, na Primorskem do okoli 31 stopinj Celzija.
V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Več sončnega vremena bo ob morju.
Vroče je tudi v sosednji Hrvaški, kjer je vročinski val že terjal prvo smrtno žrtev.
Ponekod velika požarna ogroženost
Zaradi vročega in suhega vremena je verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju že povečana. Tako je požarna ogroženost na Koroškem, Savinjskem in Zgornjesavskem zelo visoka. To pomeni, da je vzrok za nastanek požara lahko že iskra, požar se pojavi takoj in se širi zelo hitro.
Trenutna požarna ogroženost: z rdečo je označena najvišja, s svetlo rumeno barvo srednja stopnja ogroženosti. (Foto: Arso) $("#figure_755931 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_755931 .figcaption").css("width", $("#figure_755931 img").width() ).show();', 1000); });
Z izjemo Obale in Spodnjega Posavja, kjer je požarna ogroženost srednja, je v vsej preostali Sloveniji zelo velika.
Poletje je zares tu
Danes se je tudi začelo koledarsko poletje, trajalo bo do 22. septembra. Danes je tudi najdaljši dan in najkrajša noč v letu.
Na Arsu opozarjajo še, da bodo najverjetneje tudi danes koncentracija ozona presegle opozorilno vrednost ob obali, na Primorskem in v višjih legah.
### Odziv:
Danes bo še zelo vroče, jutri bo v notranjosti države vročina popustila. Najverjetneje povečana tudi koncentracija ozona. |
"Ali minister namenoma uničuje vojsko?"
Sindikat je od ministrstva za obrambo prejel obvestilo, da vojakom, podčastnikom in častnikom ne podaljšujejo pogodb o zaposlitvi za določen čas "ne glede na zakonska določila". "Zaradi varčevalnih ukrepov Vlade Republike Slovenije se je minister za obrambo odločili zakonska merila neupravičeno zaostriti in vnovič vojaške osebe postaviti v bistveno manj ugoden položaj od drugih javnih uslužbencev in pri tem izkoristil ranljivost vojaških oseb zaposlenih za določen čas,“ pravi sindikat.
Pred zaostritvijo pogojev se je pogodba lahko podaljšala vojaškim osebam, ki so zadovoljevale splošne in posebne pogoje – morajo biti psihofizično in zdravstveno sposobne, imeti morajo najmanj zadostno službeno oceno, vojaki ne smejo biti starejši od 45 let, podčastniki in častniki pa ne starejši od 55 let. "Zaostreni pogoji narekujejo, da se vojaškim osebam ne podaljša pogodba, če imajo službeno oceno zadostno (ne glede na povprečje ocen iz prejšnjih let), so v preteklem letu bile daljši čas na bolniški – ne glede na razloge – in če imajo oceno preverjanja gibalnih sposobnosti (v nadaljevanju PGS) zadostno. Iz naštetih razlogov je vse več vojaških oseb obveščenih, da se jim pogodba ne bo podaljšala.
"Minister ne spoštuje narave dela vojaških oseb"
Sindikat meni, da minister ne spoštuje narave dela vojaških oseb in jim z novimi pogoji sporoča, da ne smejo zboleti. Zlasti naj bi bile pod temi "diskriminatorskimi" pogoji matere, ki so zaposlene v Slovenski vojski.
"Minister Hojs je ob napovedi varčevalnih ukrepov izjavil, da ne vidi težav glede zmanjševanja števila zaposlenih za 5 odstotkov, saj lahko v Slovenski vojski v naslednjih dveh letih ne podaljšajo nobene pogodbe vojakom. Ob upoštevanju, da je število pogodb za podaljšanje letno približno 500 in se v vsakem letu načrtujejo nove zaposlitve zaradi popolnitve kadrovskega načrta, se v SMO sprašujemo, ali ima takšno enoumje sploh kak pomen. Pri tem je treba poudariti, da gre pri ukrepu ne podaljševanja pogodb vojaškim osebam kljub že vloženim enormnim sredstvom za usposabljanja in izobraževanja za neracionalno porabo davkoplačevalskega denarja.“
"Ravnanje ministrstva je škodljivo"
Na odgovore ministrstva še čakamo. Nanje bodo odgovorili predvidoma naslednji teden, ko se sestanejo s sindikatom. So pa nam zatrdili, da podatek, da naj bi minister zaposlil 6 oseb ne drži. Od začetka mandata je minister zaposlil le dve osebi, vodjo kabineta in svetovalca.Tudi navedbe o dvigu plač ne držijo, so za nas še povedali na ministrstvu.
Sindikat se ob tem še sprašuje, ali minister namenoma uničuje SV in na prisilen način izvaja demilitarizacijo obrambnega sistema. "Zato ministra pozivamo, naj takoj preneha z enoumjem, prekliče opisane zaostrene kriterije in začne upoštevati ukrepe, ki smo jih v SMO že predlagali, a se nanje sploh ni odzval. Za razliko od ostalih ministrov je edini minister sedanje vlade, ki sindikate sploh ni pozval k socialnem dialogu na temo varčevanja. Istočasno kot dodatni ukrep nenehno spreminja sistemizacijo delovnih mest v upravnem delu, pri čemer je v svojem kabinetu povečal število zaposlenih za šest in neupravičeno dviga osnovne plače na način, da zahtevnost delovnega mesta dviga v nazivu in osnovni plači tudi za štiri plačne razrede. V teh dneh pripravljamo mnenje na podobno situacijo pri sistemizaciji,“ zaključuje sindikat, ki ugotavlja, da je "ministrovo ravnanje zelo škodljivo za obrambni sistem, in ga pozivamo k takojšnjem prenehanju izvajanja enoumja ter ga pozivamo k socialnem dialogu, pri čemer bi lahko spoštoval predloge sindikatov obrambnega resorja." | "Zaradi varčevalnih ukrepov se je minister odločil zakonska merila neupravičeno zaostriti in vojaške osebe vnovič postaviti v bistveno manj ugoden položaj od drugih javnih uslužbencev,“ pravijo v sindikatu ministrstva za obrambo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Ali minister namenoma uničuje vojsko?"
Sindikat je od ministrstva za obrambo prejel obvestilo, da vojakom, podčastnikom in častnikom ne podaljšujejo pogodb o zaposlitvi za določen čas "ne glede na zakonska določila". "Zaradi varčevalnih ukrepov Vlade Republike Slovenije se je minister za obrambo odločili zakonska merila neupravičeno zaostriti in vnovič vojaške osebe postaviti v bistveno manj ugoden položaj od drugih javnih uslužbencev in pri tem izkoristil ranljivost vojaških oseb zaposlenih za določen čas,“ pravi sindikat.
Pred zaostritvijo pogojev se je pogodba lahko podaljšala vojaškim osebam, ki so zadovoljevale splošne in posebne pogoje – morajo biti psihofizično in zdravstveno sposobne, imeti morajo najmanj zadostno službeno oceno, vojaki ne smejo biti starejši od 45 let, podčastniki in častniki pa ne starejši od 55 let. "Zaostreni pogoji narekujejo, da se vojaškim osebam ne podaljša pogodba, če imajo službeno oceno zadostno (ne glede na povprečje ocen iz prejšnjih let), so v preteklem letu bile daljši čas na bolniški – ne glede na razloge – in če imajo oceno preverjanja gibalnih sposobnosti (v nadaljevanju PGS) zadostno. Iz naštetih razlogov je vse več vojaških oseb obveščenih, da se jim pogodba ne bo podaljšala.
"Minister ne spoštuje narave dela vojaških oseb"
Sindikat meni, da minister ne spoštuje narave dela vojaških oseb in jim z novimi pogoji sporoča, da ne smejo zboleti. Zlasti naj bi bile pod temi "diskriminatorskimi" pogoji matere, ki so zaposlene v Slovenski vojski.
"Minister Hojs je ob napovedi varčevalnih ukrepov izjavil, da ne vidi težav glede zmanjševanja števila zaposlenih za 5 odstotkov, saj lahko v Slovenski vojski v naslednjih dveh letih ne podaljšajo nobene pogodbe vojakom. Ob upoštevanju, da je število pogodb za podaljšanje letno približno 500 in se v vsakem letu načrtujejo nove zaposlitve zaradi popolnitve kadrovskega načrta, se v SMO sprašujemo, ali ima takšno enoumje sploh kak pomen. Pri tem je treba poudariti, da gre pri ukrepu ne podaljševanja pogodb vojaškim osebam kljub že vloženim enormnim sredstvom za usposabljanja in izobraževanja za neracionalno porabo davkoplačevalskega denarja.“
"Ravnanje ministrstva je škodljivo"
Na odgovore ministrstva še čakamo. Nanje bodo odgovorili predvidoma naslednji teden, ko se sestanejo s sindikatom. So pa nam zatrdili, da podatek, da naj bi minister zaposlil 6 oseb ne drži. Od začetka mandata je minister zaposlil le dve osebi, vodjo kabineta in svetovalca.Tudi navedbe o dvigu plač ne držijo, so za nas še povedali na ministrstvu.
Sindikat se ob tem še sprašuje, ali minister namenoma uničuje SV in na prisilen način izvaja demilitarizacijo obrambnega sistema. "Zato ministra pozivamo, naj takoj preneha z enoumjem, prekliče opisane zaostrene kriterije in začne upoštevati ukrepe, ki smo jih v SMO že predlagali, a se nanje sploh ni odzval. Za razliko od ostalih ministrov je edini minister sedanje vlade, ki sindikate sploh ni pozval k socialnem dialogu na temo varčevanja. Istočasno kot dodatni ukrep nenehno spreminja sistemizacijo delovnih mest v upravnem delu, pri čemer je v svojem kabinetu povečal število zaposlenih za šest in neupravičeno dviga osnovne plače na način, da zahtevnost delovnega mesta dviga v nazivu in osnovni plači tudi za štiri plačne razrede. V teh dneh pripravljamo mnenje na podobno situacijo pri sistemizaciji,“ zaključuje sindikat, ki ugotavlja, da je "ministrovo ravnanje zelo škodljivo za obrambni sistem, in ga pozivamo k takojšnjem prenehanju izvajanja enoumja ter ga pozivamo k socialnem dialogu, pri čemer bi lahko spoštoval predloge sindikatov obrambnega resorja."
### Odziv:
"Zaradi varčevalnih ukrepov se je minister odločil zakonska merila neupravičeno zaostriti in vojaške osebe vnovič postaviti v bistveno manj ugoden položaj od drugih javnih uslužbencev,“ pravijo v sindikatu ministrstva za obrambo. |
Zasedene tudi zasilne postelje
Pisana druščina virusov
Poleg gripe krožijo in povzročajo bolezni tudi drugi virusi: rinovirusi, adenovirusi, RSV, metapnevmo virusi, virus parainfluence in drugi. Število virusnih okužb dihal se poveča vsako zimo. "Del gre na račun tega, da smo več v zaprtih prostorih, kjer je zrak bolj suh in s tem se izsuši tudi nosna sluznica, ki sicer služi kot prva obramba pred virusi. V zaprtih prostorih se zadržuje tudi večje število ljudi, kar omogoča lažje širjenje virusov preko izločkov dihal bolnih ljudi," pojasnjujejo v ljubljanskem UKC.
Dnevno na internistični prvi pomoči interne klinike in v urgentni ambulanti klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pregledajo od 150 do 200 pacientov. Kljub temu ocenjujejo, da epidemija gripe še ni dosegla vrhunca in se bo pritisk na bolnišnico še povečal.
Polno zaseden tudi dodatni oddelek
Zaradi virusnih obolenj in gripe so zelo polni internistični in pediatrični oddelki. Na nekaterih oddelkih so zasedene tudi zasilne postelje, pretekli teden so v bolnišnici Petra Držaja odprli še en oddelek za odrasle, na katerem pa je tudi vseh 22 postelj že zasedenih, so sporočili iz UKC Ljubljana.
Na obisk samo zdravi
Zaradi povečanega števila respiratornih okužb so znova poudarili, da na obisk v bolnišnico k posameznemu pacientu lahko prideta največ dve zdravi osebi. | V UKC Ljubljana imajo zadnji teden za okoli 40 odstotkov več obiska kot povprečno. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Zasedene tudi zasilne postelje
Pisana druščina virusov
Poleg gripe krožijo in povzročajo bolezni tudi drugi virusi: rinovirusi, adenovirusi, RSV, metapnevmo virusi, virus parainfluence in drugi. Število virusnih okužb dihal se poveča vsako zimo. "Del gre na račun tega, da smo več v zaprtih prostorih, kjer je zrak bolj suh in s tem se izsuši tudi nosna sluznica, ki sicer služi kot prva obramba pred virusi. V zaprtih prostorih se zadržuje tudi večje število ljudi, kar omogoča lažje širjenje virusov preko izločkov dihal bolnih ljudi," pojasnjujejo v ljubljanskem UKC.
Dnevno na internistični prvi pomoči interne klinike in v urgentni ambulanti klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pregledajo od 150 do 200 pacientov. Kljub temu ocenjujejo, da epidemija gripe še ni dosegla vrhunca in se bo pritisk na bolnišnico še povečal.
Polno zaseden tudi dodatni oddelek
Zaradi virusnih obolenj in gripe so zelo polni internistični in pediatrični oddelki. Na nekaterih oddelkih so zasedene tudi zasilne postelje, pretekli teden so v bolnišnici Petra Držaja odprli še en oddelek za odrasle, na katerem pa je tudi vseh 22 postelj že zasedenih, so sporočili iz UKC Ljubljana.
Na obisk samo zdravi
Zaradi povečanega števila respiratornih okužb so znova poudarili, da na obisk v bolnišnico k posameznemu pacientu lahko prideta največ dve zdravi osebi.
### Odziv:
V UKC Ljubljana imajo zadnji teden za okoli 40 odstotkov več obiska kot povprečno. |
Tudi pravosodje se pridružuje stavki
Sindikat delavcev v pravosodju Slovenije (SDP), ki ga vodi Tomaž Virnik, se bo 18. aprila pridružil splošni stavki javnih uslužbencev, sporočajo iz sindikata. Od vlade zahtevajo, da "umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno države" in se odpove zniževanju plač ter odpuščanju v javnem sektorju.
Preberite tudi:Semolič še ne ve, ali bodo stavkaliStavka vse bolj verjetna tudi v policijiVlada pri nižanju plač javnega sektorja ne bo popuščala
"Sindikat je včeraj na seji predsedstva SDP izglasoval sklep, da se predsedstvo SDP preoblikuje v stavkovni odbor, kateri napoveduje splošno stavko z dne 18.4.2012 in se s tem pridružuje ostalim sindikatom v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije," sporočajo iz sindikata. | Zaposleni v pravosodju oblikovali stavkovni odbor. Zahtevajo, da se vlada odpove nižanju plač in odpuščanju v javnem sektorju | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Tudi pravosodje se pridružuje stavki
Sindikat delavcev v pravosodju Slovenije (SDP), ki ga vodi Tomaž Virnik, se bo 18. aprila pridružil splošni stavki javnih uslužbencev, sporočajo iz sindikata. Od vlade zahtevajo, da "umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno države" in se odpove zniževanju plač ter odpuščanju v javnem sektorju.
Preberite tudi:Semolič še ne ve, ali bodo stavkaliStavka vse bolj verjetna tudi v policijiVlada pri nižanju plač javnega sektorja ne bo popuščala
"Sindikat je včeraj na seji predsedstva SDP izglasoval sklep, da se predsedstvo SDP preoblikuje v stavkovni odbor, kateri napoveduje splošno stavko z dne 18.4.2012 in se s tem pridružuje ostalim sindikatom v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije," sporočajo iz sindikata.
### Odziv:
Zaposleni v pravosodju oblikovali stavkovni odbor. Zahtevajo, da se vlada odpove nižanju plač in odpuščanju v javnem sektorju |
Parkiranje zastonj, vožnja ne
Prevoz z avtobusi letos ne bo brezplačen
Ker lani ni bilo želenega povečanja potnikov na linijah mestnega potniškega prometa, se letos na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) niso odločili za ponovitev enotedenske brezplačne vožnje z avtobusi, nam je povedala Tamara Deu, predstavnica za odnose z javnostmi pri LPP.
Več o tednu mobilnosti in dogodkih v sklopu tega tedna si preberite na tej povezavi.
Na terenu smo danes preverili, kako poteka začetek tedna mobilnosti. Več v galeriji.
Boste pa lahko od danes pa do 22. septembra zastonj parkirali svoje jeklene konjičke na Dolgem mostu. Tega sicer velika večina anketirancev, ki so danes tam parkirali med 7. in 8. uro, ni vedela. So pa vsi navdušeni tako nad samo zamislijo P + R kot idejo tedna mobilnosti.
Vsak dan večji zastoji, kultura pod kritiko
"Mislim, da je taka akcija zelo pozitivna predvsem za center Ljubljane. Sama se z Vrhnike vozim že več let in opažam konstantno povečanje prometa, vsak dan so večji zastoji. Kultura voznikov pa je pod kritiko. Veliko hodim v tujino, a takšno vedenje opažam predvsem pri nas. To je odraz naše kulture," nam je dejala ena anketiranka, medtem ko druga na teden mobilnosti gleda tako: "Nisem vedela, da je ta teden zdaj. Spodbujam pa zaprtje centra za promet. Mislim, da tisti, ki živijo v centru, kar dosti uporabljajo druge možnosti prevoza, ne avtomobil." "Mogoče bi v Ljubljani potrebovali večjo frekvenčnost vožnje med 7. in 18. uro, ker je takrat res veliko ljudi," dodaja tretji.
22. september: Evropski dan brez avtomobila
Vsi potniki Slovenskih železnic bodo lahko v 1. ali 2. razredu vseh vrst vlakov po Sloveniji potovali s 50-odstotnim popustom. Otroci do 12 let se bodo na ta dan v spremstvu staršev ali starih staršev lahko vozili brezplačno.
Oškodovanim bodo vrnili denar
Sicer pa je bilo zjutraj na samem parkirišču nekaj zapletov. Obiskovalcem je namreč parkomat zaračunal parkirnino, kar je zbegalo predvsem tiste, ki so vedeli, da se začenja Evropski teden mobilnosti, v sklopu katerega je parkiranje na tej lokaciji brezplačno. "Ker je prepozno preklopilo tarifo na ničle, je prišlo do napake. Tistim, ki jim je danes odbilo znesek, bomo vrnili denar. Okoli devete ure ne bi smelo biti več zapletov. Bomo pa tam še nalepili obvestilo, da ljudje ne bodo zbegani," nam je povedala Darja Pungerčar iz Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. | Začetek Evropskega tedna mobilnosti. Do 22. septembra lahko na Dolgem mostu parkirate brezplačno, za vožnjo z mestnim potniškim prometom pa boste v okviru letošnje akcije morali plačati. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Parkiranje zastonj, vožnja ne
Prevoz z avtobusi letos ne bo brezplačen
Ker lani ni bilo želenega povečanja potnikov na linijah mestnega potniškega prometa, se letos na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) niso odločili za ponovitev enotedenske brezplačne vožnje z avtobusi, nam je povedala Tamara Deu, predstavnica za odnose z javnostmi pri LPP.
Več o tednu mobilnosti in dogodkih v sklopu tega tedna si preberite na tej povezavi.
Na terenu smo danes preverili, kako poteka začetek tedna mobilnosti. Več v galeriji.
Boste pa lahko od danes pa do 22. septembra zastonj parkirali svoje jeklene konjičke na Dolgem mostu. Tega sicer velika večina anketirancev, ki so danes tam parkirali med 7. in 8. uro, ni vedela. So pa vsi navdušeni tako nad samo zamislijo P + R kot idejo tedna mobilnosti.
Vsak dan večji zastoji, kultura pod kritiko
"Mislim, da je taka akcija zelo pozitivna predvsem za center Ljubljane. Sama se z Vrhnike vozim že več let in opažam konstantno povečanje prometa, vsak dan so večji zastoji. Kultura voznikov pa je pod kritiko. Veliko hodim v tujino, a takšno vedenje opažam predvsem pri nas. To je odraz naše kulture," nam je dejala ena anketiranka, medtem ko druga na teden mobilnosti gleda tako: "Nisem vedela, da je ta teden zdaj. Spodbujam pa zaprtje centra za promet. Mislim, da tisti, ki živijo v centru, kar dosti uporabljajo druge možnosti prevoza, ne avtomobil." "Mogoče bi v Ljubljani potrebovali večjo frekvenčnost vožnje med 7. in 18. uro, ker je takrat res veliko ljudi," dodaja tretji.
22. september: Evropski dan brez avtomobila
Vsi potniki Slovenskih železnic bodo lahko v 1. ali 2. razredu vseh vrst vlakov po Sloveniji potovali s 50-odstotnim popustom. Otroci do 12 let se bodo na ta dan v spremstvu staršev ali starih staršev lahko vozili brezplačno.
Oškodovanim bodo vrnili denar
Sicer pa je bilo zjutraj na samem parkirišču nekaj zapletov. Obiskovalcem je namreč parkomat zaračunal parkirnino, kar je zbegalo predvsem tiste, ki so vedeli, da se začenja Evropski teden mobilnosti, v sklopu katerega je parkiranje na tej lokaciji brezplačno. "Ker je prepozno preklopilo tarifo na ničle, je prišlo do napake. Tistim, ki jim je danes odbilo znesek, bomo vrnili denar. Okoli devete ure ne bi smelo biti več zapletov. Bomo pa tam še nalepili obvestilo, da ljudje ne bodo zbegani," nam je povedala Darja Pungerčar iz Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice.
### Odziv:
Začetek Evropskega tedna mobilnosti. Do 22. septembra lahko na Dolgem mostu parkirate brezplačno, za vožnjo z mestnim potniškim prometom pa boste v okviru letošnje akcije morali plačati. |
Obiskal jih bo Kos
Protikorupcijska komisija se bo zaradi suma korupcije in navzkrižja interesov začela ukvarjati tudi z Obalnimi lekarnami Koper, je za Žurnal24 povedal njen predsednik Drago Kos. Odločitev pa temelji na očitkih anonimke, ki smo jo prejeli v uredništvo.
Direktorica Javnega zavoda Obalne lekarne Koper Gordana Flego, ki se ji izteka mandat, ima s portoroškim podjetjem Natur Commerce sklenjeno pogodbo za opravljanje dopolnilnega dela, je med drugim zapisano v anonimki. Od tega podjetja, pri katerem Flegova vsak teden dela po nekaj ur, lekarne odkupujejo surovine za izdelavo čajev in čajnih mešanic.
Flegova zanika očitke
Na svetovnem spletu je sicer mogoče najti tudi seznam izdelovalcev zdravil za uporabo v humani medicini iz letošnjega maja, na njem pa je Flegova navedena kot odgovorna oseba omenjenega zasebnega podjetja iz Portoroža.
Lasniki so občine
-lani so imele Obalne lekarne Koper dobrih 397 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki
- Lastniki javnega zavoda so vse tri obalne občine
- Zaposlujejo 70 ljudi
- Za izobraževanje zaposlenih namenijo na leto povprečno 23 tisoč evrov
Direktorica Obalnih lekarn Koper pravi, da je dovoljenje za dopolnilno delo v Natur Commerceu pridobila soglasje delodajalca, pri katerem je zaposlena. Kot pravi, ga je dobila še od svoje predhodnice. V anonimnem pismu je navedena še vrsta očitkov, med drugim, da je v lekarnah zaposlila tudi sina in sestro svoje namestnice, posel naj bi zagotovili tudi njenemu soprogu, sploh pa naj bi po anonimki iz ozadja dejansko vodila namestnica, kar Flegova prav tako zanika. Poleg tega, tako anonimka, naj bi večino denarja za izobraževanje namenili sinu namestnice.
Soprog eden od partnerjev
Flegova trditve glede porabe sredstev za izobraževanje zanika, priznava pa, da s soprogom njene namestnice res poslovno sodelujejo. Pravi, da imajo tak odnos že nekaj let, sicer pa da je gospod, ki razvaža zdravila in druge stvari med lekarnami, le eden od poslovnih partnerjev zavoda. Z različnimi imajo sklenjenih 110 pogodb o sodelovanju. Sestra njene namestnice pa je tam zaposlena od leta 1979.
Ne komentirajo
Na koprski občini, ki je ena od ustanoviteljic Obalnih lekarn Koper, o očitkih iz anomimke ne vedo nič in jih zato niso komentirali.
Za komentar oziroma oceno dogajanja v javnem zavodu smo želeli povprašati tudi Andreja Fisterja, ki naj bi bil po naših informacijah kandidat za novega direktorja in naj bi tudi izpolnjeval vse pogoje, a je zaradi bolezni nedosegljiv. | Drago Kos vodstvu Obalnih lekarn Koper očita vrsto nepravilnosti. Dejstva bo preverila protikorupcijska komisija. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Obiskal jih bo Kos
Protikorupcijska komisija se bo zaradi suma korupcije in navzkrižja interesov začela ukvarjati tudi z Obalnimi lekarnami Koper, je za Žurnal24 povedal njen predsednik Drago Kos. Odločitev pa temelji na očitkih anonimke, ki smo jo prejeli v uredništvo.
Direktorica Javnega zavoda Obalne lekarne Koper Gordana Flego, ki se ji izteka mandat, ima s portoroškim podjetjem Natur Commerce sklenjeno pogodbo za opravljanje dopolnilnega dela, je med drugim zapisano v anonimki. Od tega podjetja, pri katerem Flegova vsak teden dela po nekaj ur, lekarne odkupujejo surovine za izdelavo čajev in čajnih mešanic.
Flegova zanika očitke
Na svetovnem spletu je sicer mogoče najti tudi seznam izdelovalcev zdravil za uporabo v humani medicini iz letošnjega maja, na njem pa je Flegova navedena kot odgovorna oseba omenjenega zasebnega podjetja iz Portoroža.
Lasniki so občine
-lani so imele Obalne lekarne Koper dobrih 397 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki
- Lastniki javnega zavoda so vse tri obalne občine
- Zaposlujejo 70 ljudi
- Za izobraževanje zaposlenih namenijo na leto povprečno 23 tisoč evrov
Direktorica Obalnih lekarn Koper pravi, da je dovoljenje za dopolnilno delo v Natur Commerceu pridobila soglasje delodajalca, pri katerem je zaposlena. Kot pravi, ga je dobila še od svoje predhodnice. V anonimnem pismu je navedena še vrsta očitkov, med drugim, da je v lekarnah zaposlila tudi sina in sestro svoje namestnice, posel naj bi zagotovili tudi njenemu soprogu, sploh pa naj bi po anonimki iz ozadja dejansko vodila namestnica, kar Flegova prav tako zanika. Poleg tega, tako anonimka, naj bi večino denarja za izobraževanje namenili sinu namestnice.
Soprog eden od partnerjev
Flegova trditve glede porabe sredstev za izobraževanje zanika, priznava pa, da s soprogom njene namestnice res poslovno sodelujejo. Pravi, da imajo tak odnos že nekaj let, sicer pa da je gospod, ki razvaža zdravila in druge stvari med lekarnami, le eden od poslovnih partnerjev zavoda. Z različnimi imajo sklenjenih 110 pogodb o sodelovanju. Sestra njene namestnice pa je tam zaposlena od leta 1979.
Ne komentirajo
Na koprski občini, ki je ena od ustanoviteljic Obalnih lekarn Koper, o očitkih iz anomimke ne vedo nič in jih zato niso komentirali.
Za komentar oziroma oceno dogajanja v javnem zavodu smo želeli povprašati tudi Andreja Fisterja, ki naj bi bil po naših informacijah kandidat za novega direktorja in naj bi tudi izpolnjeval vse pogoje, a je zaradi bolezni nedosegljiv.
### Odziv:
Drago Kos vodstvu Obalnih lekarn Koper očita vrsto nepravilnosti. Dejstva bo preverila protikorupcijska komisija. |
V torek in četrtek ni gneče
Dokumenti. “Do konca julija pričakujemo 146 tisoč ljudi, ki jim bodo potekli osebni dokumenti,” napoveduje Bojan Arh, vodja sektorja za upravne notranje zadeve na ljubljanski upravni enoti. “Težava je, ker Ljubljančani ne vedo, da delamo vsak dan in ne le ob ponedeljkih, sredah in petkih, ko je gneča neznosna,” dodaja. Vsem, ki morajo zamenjati dokumente, svetuje, naj to storijo v torek ali četrtek, sicer bodo nezadovoljni tako kot zaposleni, ki bodo imeli preveč dela. Zaradi navala je Arh začasno tudi prerazporedil nekaj zaposlenih. Urnik svoje upravne enote lahko preverite na spletu.
Največ potnih listov bo Slovencem poteklo aprila (86 tisoč) in julija (89 tisoč), največ osebnih izkaznic pa julija (90 tisoč). Če bodo julija vsi, ki jim potečejo dokumenti, podali vloge za nove, to pomeni okoli 8.100 vlog vsak delovni dan. Če je vlog v enem dnevu več kot dva tisoč, se rok za izdelavo podaljša, in sicer za en delovni dan za vsakih nadaljnjih 500 vlog na dan. Osebne izkaznice sicer izdelajo v štirih delovnih dneh po prejemu popolne vloge, potne liste pa v sedmih. | Menjava dokumentov. Največ jih poteče pred prvomajskimi in med poletnimi počitnicami | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
V torek in četrtek ni gneče
Dokumenti. “Do konca julija pričakujemo 146 tisoč ljudi, ki jim bodo potekli osebni dokumenti,” napoveduje Bojan Arh, vodja sektorja za upravne notranje zadeve na ljubljanski upravni enoti. “Težava je, ker Ljubljančani ne vedo, da delamo vsak dan in ne le ob ponedeljkih, sredah in petkih, ko je gneča neznosna,” dodaja. Vsem, ki morajo zamenjati dokumente, svetuje, naj to storijo v torek ali četrtek, sicer bodo nezadovoljni tako kot zaposleni, ki bodo imeli preveč dela. Zaradi navala je Arh začasno tudi prerazporedil nekaj zaposlenih. Urnik svoje upravne enote lahko preverite na spletu.
Največ potnih listov bo Slovencem poteklo aprila (86 tisoč) in julija (89 tisoč), največ osebnih izkaznic pa julija (90 tisoč). Če bodo julija vsi, ki jim potečejo dokumenti, podali vloge za nove, to pomeni okoli 8.100 vlog vsak delovni dan. Če je vlog v enem dnevu več kot dva tisoč, se rok za izdelavo podaljša, in sicer za en delovni dan za vsakih nadaljnjih 500 vlog na dan. Osebne izkaznice sicer izdelajo v štirih delovnih dneh po prejemu popolne vloge, potne liste pa v sedmih.
### Odziv:
Menjava dokumentov. Največ jih poteče pred prvomajskimi in med poletnimi počitnicami |
Služba za osem kolegov z liste
Ljubljana. Jani Möderndorfer, Tjaša Ficko, Jadranka Dakić, Aleš Čerin, Janez Koželj (vsi podžupani), Roman Jakič, Mojca Kavtičnik Ocvirk in Lilijana Madjar so kandidirali na Listi Zorana Jankovića in se v njegovih mandatih zaposlili na Mestni občini Ljubljana (MOL) oziroma v javnih zavodih in podjetjih, katerih ustanoviteljica je MOL. Vsi razen Madjarjeve so v tem mandatu tudi mestni svetniki.
Drugi prek javnih razpisov
Podžupane je imenoval Janković, kar mu dopušča zakonodaja, drugi pa so bili izbrani “na klasičen način prek javnih razpisov”, pravijo na MOL.
Jakič je od februarja 2009 direktor javnega zavoda Šport Ljubljana, prej Zavoda Tivoli, soglasje k njegovemu imenovanju pa je dal mestni svet. Kavtičnik Ocvirkova je od marca letos vodja finančne računovodske službe v javnem zavodu Ljubljanski grad, Madjarjeva pa je drugi mandat direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Tudi k njenemu imenovanju je dal soglasje mestni svet. | Lista Zorana Jankovića. Poleg podžupanov so službo dobili še Jakič, Kavtičnik Ocvirkova in Madjarjeva. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Služba za osem kolegov z liste
Ljubljana. Jani Möderndorfer, Tjaša Ficko, Jadranka Dakić, Aleš Čerin, Janez Koželj (vsi podžupani), Roman Jakič, Mojca Kavtičnik Ocvirk in Lilijana Madjar so kandidirali na Listi Zorana Jankovića in se v njegovih mandatih zaposlili na Mestni občini Ljubljana (MOL) oziroma v javnih zavodih in podjetjih, katerih ustanoviteljica je MOL. Vsi razen Madjarjeve so v tem mandatu tudi mestni svetniki.
Drugi prek javnih razpisov
Podžupane je imenoval Janković, kar mu dopušča zakonodaja, drugi pa so bili izbrani “na klasičen način prek javnih razpisov”, pravijo na MOL.
Jakič je od februarja 2009 direktor javnega zavoda Šport Ljubljana, prej Zavoda Tivoli, soglasje k njegovemu imenovanju pa je dal mestni svet. Kavtičnik Ocvirkova je od marca letos vodja finančne računovodske službe v javnem zavodu Ljubljanski grad, Madjarjeva pa je drugi mandat direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Tudi k njenemu imenovanju je dal soglasje mestni svet.
### Odziv:
Lista Zorana Jankovića. Poleg podžupanov so službo dobili še Jakič, Kavtičnik Ocvirkova in Madjarjeva. |
Rop obsojen za izdajo tajnih podatkov
Okrajno sodišče v Ljubljani je nekdanjega poslanca in premierja Antona Ropa spoznalo krivega izdaje tajnih podatkov in mu izreklo 10.000 evrov denarne kazni. Gre za primer, ko je novinarju RTVS leta 2007 izjavil, da Sova v skladu z zakonom spremlja nekatere incidente oziroma premike v sosednjih državah. Rop napoveduje pritožbo, poroča Dnevnik.
Rop: O tem je bilo že veliko napisanega
Rop je leta 2007, ko je bil poslanec, tedanjemu novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku izjavil, da naj bi se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 (ko je bil sam predsednik vlade) takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da o teh dogovorih obstajajo prisluhi.
Na sodišču se je Rop zagovarjal, da je Vodušku v uradni izjavi povedal, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) v skladu z zakonom spremlja nekatere incidente oziroma premike v sosednjih državah. S tem je hotel pojasniti le, da Sova deluje v skladu z zakonom oziroma dela tisto, kar po predpisih mora – spremlja incidente na meji lastne države. Rop je dejal, da s to izjavo ni razkril nobenega tajnega podatka, sploh ker je bilo na to temo v medijih že veliko napisanega.
"Izjava ni bila za objavo"
Izjavo o prisluhih Janši in Sanaderju, ko sta se dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, pa naj bi Rop novinarju podal neuradno in ni bila za objavo, je pojasnil na sodišču. Kot je dejal, je novinar takrat že vedel za prisluhe in ga je prosil za komentar. Rop se je zagovarjal, da je želel z izjavo novinarju pojasniti, da Sova Janši in Sanaderju ni prisluškovala kot vodjema opozicije in tuje države, torej politično, ampak v zvezi s spremljanjem incidentov.
Sodišče razen Ropa ni zaslišalo nobene druge priče, sodnica Ana Testen pa je že na prvi obravnavi izrekla sodbo, še poroča Dnevnik. Tožilstvo je za Ropa sicer zahtevalo 20.000 evrov denarne kazni, sodnica mu je prisodila 10.000 evrov kazni. Sodba še ni pravnomočna. | Rop se je zagovarjal, da je želel z izjavo novinarju pojasniti, da Sova Janši in Sanaderju ni prisluškovala kot vodjema opozicije in tuje države, torej politično, ampak v zvezi s spremljanjem incidentov. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Rop obsojen za izdajo tajnih podatkov
Okrajno sodišče v Ljubljani je nekdanjega poslanca in premierja Antona Ropa spoznalo krivega izdaje tajnih podatkov in mu izreklo 10.000 evrov denarne kazni. Gre za primer, ko je novinarju RTVS leta 2007 izjavil, da Sova v skladu z zakonom spremlja nekatere incidente oziroma premike v sosednjih državah. Rop napoveduje pritožbo, poroča Dnevnik.
Rop: O tem je bilo že veliko napisanega
Rop je leta 2007, ko je bil poslanec, tedanjemu novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku izjavil, da naj bi se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 (ko je bil sam predsednik vlade) takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da o teh dogovorih obstajajo prisluhi.
Na sodišču se je Rop zagovarjal, da je Vodušku v uradni izjavi povedal, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) v skladu z zakonom spremlja nekatere incidente oziroma premike v sosednjih državah. S tem je hotel pojasniti le, da Sova deluje v skladu z zakonom oziroma dela tisto, kar po predpisih mora – spremlja incidente na meji lastne države. Rop je dejal, da s to izjavo ni razkril nobenega tajnega podatka, sploh ker je bilo na to temo v medijih že veliko napisanega.
"Izjava ni bila za objavo"
Izjavo o prisluhih Janši in Sanaderju, ko sta se dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, pa naj bi Rop novinarju podal neuradno in ni bila za objavo, je pojasnil na sodišču. Kot je dejal, je novinar takrat že vedel za prisluhe in ga je prosil za komentar. Rop se je zagovarjal, da je želel z izjavo novinarju pojasniti, da Sova Janši in Sanaderju ni prisluškovala kot vodjema opozicije in tuje države, torej politično, ampak v zvezi s spremljanjem incidentov.
Sodišče razen Ropa ni zaslišalo nobene druge priče, sodnica Ana Testen pa je že na prvi obravnavi izrekla sodbo, še poroča Dnevnik. Tožilstvo je za Ropa sicer zahtevalo 20.000 evrov denarne kazni, sodnica mu je prisodila 10.000 evrov kazni. Sodba še ni pravnomočna.
### Odziv:
Rop se je zagovarjal, da je želel z izjavo novinarju pojasniti, da Sova Janši in Sanaderju ni prisluškovala kot vodjema opozicije in tuje države, torej politično, ampak v zvezi s spremljanjem incidentov. |
Dodatna sredstva za Kosovo komisijo
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos se je v torek z resornim ministrom Andrejem Bajukom uspel "v obojestransko zadovoljstvo" uskladiti glede dodatnih finančnih sredstev, ki jihkomisija potrebuje za svoje poslovanje do konca tega leta, je pojasnil Kos. Počakati pa je treba šena to, kako bo to sprejela vlada, je pojasnil.
Kos je znova opozoril, da v primeru, da dodatnih sredstev ne bodo dobili, ne bodo imelidenarja niti za plače. Toda tudi če denarja za plače ne bi zagotovili, so zaposleni na komisijipripravljeni delati, je pojasnil Kos.
Na vprašanje, ali bi komisija sprejela donacije na primer tujih veleposlaništev, da bi lahkozagotovila sredstva za plače, je Kos odgovoril pritrdilno. Pojasnil je, da so pripravljeni sprejetitudi donacije, a le od takih subjektov, da to ne bi sprožilo konflikta interesov, torej le vokvirih zakonov. | Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Kos se je s finančnim ministrom uskladil glede sredstev za protikorupcijsko komisijo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Dodatna sredstva za Kosovo komisijo
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos se je v torek z resornim ministrom Andrejem Bajukom uspel "v obojestransko zadovoljstvo" uskladiti glede dodatnih finančnih sredstev, ki jihkomisija potrebuje za svoje poslovanje do konca tega leta, je pojasnil Kos. Počakati pa je treba šena to, kako bo to sprejela vlada, je pojasnil.
Kos je znova opozoril, da v primeru, da dodatnih sredstev ne bodo dobili, ne bodo imelidenarja niti za plače. Toda tudi če denarja za plače ne bi zagotovili, so zaposleni na komisijipripravljeni delati, je pojasnil Kos.
Na vprašanje, ali bi komisija sprejela donacije na primer tujih veleposlaništev, da bi lahkozagotovila sredstva za plače, je Kos odgovoril pritrdilno. Pojasnil je, da so pripravljeni sprejetitudi donacije, a le od takih subjektov, da to ne bi sprožilo konflikta interesov, torej le vokvirih zakonov.
### Odziv:
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Kos se je s finančnim ministrom uskladil glede sredstev za protikorupcijsko komisijo. |
"Balkanski bojevnik" čisti po Sloveniji
"Policijska uprava Ljubljana danes na območju Slovenije zaključuje večmesečno kriminalistično preiskavo s področja nedovoljenega prometa s
prepovedanimi drogami. Na območju Slovenije so kriminalisti opravili več
kot 30 hišnih preiskav, 14 osebam je bila odvzeta prostost. Med kriminalistično preiskavo so kriminalisti zasegli orožje in prepovedano drogo," se glasi zadnje sporočilo policijske uprave Ljubljana.
Aretirani naj bi delali za balkanskega narkokralja Darka Ĺ arića, ki ga Interpol išče zaradi trgovine z drogo in številnih likvidacij na območju bivše Jugoslavije.
"Aretacije v Sloveniji so nadaljevanje akcije Balkanski bojevnik, v sklopu katere so oktobra lani zaplenili in sežgali 2,5 tone kokaina v Južni Ameriki. Aretirani so osumljeni, da so del Ĺ arićeve organizirane kriminalne združbe," je potrdil beograjski državni tožilec Miljko Radisavljević.
Darko Ĺ arić (Foto: Interpol)
Kot pravijo na slovenski policiji, gre za obsežno mednarodno akcijo, v kateri sodeluje več držav, ker pa še ni povsem zaključena, bodo več informacij posredovali v prihodnjih dneh.
Lokal Randevu (Foto: Dejan Mijovič)
"Potrjujemo, da je v okviru mednarodnega sodelovanja pristojnih organov več držav danes v Sloveniji prišlo do večjega števila aretacij in hišnih preiskav, v katerem je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala usmerjala predkazenski postopek. Več informacij vam v tej fazi postopka ne moremo posredovati," pa so sporočili iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.
"Ne vemo, zakaj so policisti tukaj"
V ljubljanskem lokalu Randevu, kjer je potekala ena izmed preiskav, nam je menedžer Joc Savić povedal, da še vedno ne ve, zakaj so prišli policisti in da še čakajo na njihova pojasnila. Preiskava je potekala tudi v ljubljanskem lokalu Le Petit. Lastnik obeh je Dragan Tošić, ki je tudi med pridržanimi in naj bi imel vodilno vlogo v slovenski narkomafiji.
Lokal Le Pettit (Foto: Dejan Mijovič)
Kdo je Darko Ĺ arić?
Zažgali 2,5 tone kokaina
Akcija Balkanski bojevnik je oktobra lani Ĺ arićevemu premoženju zadala velik udarec, ko je policija v Južni Ameriki odkrila in nato zažgala 2,5 tone kokaina, ki jo je Ĺ arić nameraval pretihotapiti v Evropo.
Policija ocenjuje, da je imetje 40-letnega Ĺ arića vredno več kot sto milijonov evrov, a so prepričani, da poseduje še veliko več. Februarja letos so mu zaplenili vile na Dedinju, šest stanovanj v Beogradu, tri garaže, klub v Kragujevcu, dve vili in številne parcele v Sremski Kamenici. In čeprav ga iščejo z Interpolom, je srbska policija prepričana, da vleče niti tudi iz ozadja.
Že pred leti naj bi uspešno vzpostavil kokainsko pot med Južno Ameriko in Evropo, kamor naj bi tovoril tone in tone kokaina na ladjah.
Kriv naj bi bil tudi za več likvidacij, povezan pa naj bi bil predvsem z državnimi strukturami v Črni gori, kjer naj bi se tudi trenutno skrival. Ĺ arić je sicer srbski državljan. | V zvezi s prepovedanimi drogami so v sklopu akcije Balkanski bojevnik v Sloveniji aretirali 14 oseb, med njimi naj bi bil slovenski narkokralj Dragan Tošić. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Balkanski bojevnik" čisti po Sloveniji
"Policijska uprava Ljubljana danes na območju Slovenije zaključuje večmesečno kriminalistično preiskavo s področja nedovoljenega prometa s
prepovedanimi drogami. Na območju Slovenije so kriminalisti opravili več
kot 30 hišnih preiskav, 14 osebam je bila odvzeta prostost. Med kriminalistično preiskavo so kriminalisti zasegli orožje in prepovedano drogo," se glasi zadnje sporočilo policijske uprave Ljubljana.
Aretirani naj bi delali za balkanskega narkokralja Darka Ĺ arića, ki ga Interpol išče zaradi trgovine z drogo in številnih likvidacij na območju bivše Jugoslavije.
"Aretacije v Sloveniji so nadaljevanje akcije Balkanski bojevnik, v sklopu katere so oktobra lani zaplenili in sežgali 2,5 tone kokaina v Južni Ameriki. Aretirani so osumljeni, da so del Ĺ arićeve organizirane kriminalne združbe," je potrdil beograjski državni tožilec Miljko Radisavljević.
Darko Ĺ arić (Foto: Interpol)
Kot pravijo na slovenski policiji, gre za obsežno mednarodno akcijo, v kateri sodeluje več držav, ker pa še ni povsem zaključena, bodo več informacij posredovali v prihodnjih dneh.
Lokal Randevu (Foto: Dejan Mijovič)
"Potrjujemo, da je v okviru mednarodnega sodelovanja pristojnih organov več držav danes v Sloveniji prišlo do večjega števila aretacij in hišnih preiskav, v katerem je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala usmerjala predkazenski postopek. Več informacij vam v tej fazi postopka ne moremo posredovati," pa so sporočili iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.
"Ne vemo, zakaj so policisti tukaj"
V ljubljanskem lokalu Randevu, kjer je potekala ena izmed preiskav, nam je menedžer Joc Savić povedal, da še vedno ne ve, zakaj so prišli policisti in da še čakajo na njihova pojasnila. Preiskava je potekala tudi v ljubljanskem lokalu Le Petit. Lastnik obeh je Dragan Tošić, ki je tudi med pridržanimi in naj bi imel vodilno vlogo v slovenski narkomafiji.
Lokal Le Pettit (Foto: Dejan Mijovič)
Kdo je Darko Ĺ arić?
Zažgali 2,5 tone kokaina
Akcija Balkanski bojevnik je oktobra lani Ĺ arićevemu premoženju zadala velik udarec, ko je policija v Južni Ameriki odkrila in nato zažgala 2,5 tone kokaina, ki jo je Ĺ arić nameraval pretihotapiti v Evropo.
Policija ocenjuje, da je imetje 40-letnega Ĺ arića vredno več kot sto milijonov evrov, a so prepričani, da poseduje še veliko več. Februarja letos so mu zaplenili vile na Dedinju, šest stanovanj v Beogradu, tri garaže, klub v Kragujevcu, dve vili in številne parcele v Sremski Kamenici. In čeprav ga iščejo z Interpolom, je srbska policija prepričana, da vleče niti tudi iz ozadja.
Že pred leti naj bi uspešno vzpostavil kokainsko pot med Južno Ameriko in Evropo, kamor naj bi tovoril tone in tone kokaina na ladjah.
Kriv naj bi bil tudi za več likvidacij, povezan pa naj bi bil predvsem z državnimi strukturami v Črni gori, kjer naj bi se tudi trenutno skrival. Ĺ arić je sicer srbski državljan.
### Odziv:
V zvezi s prepovedanimi drogami so v sklopu akcije Balkanski bojevnik v Sloveniji aretirali 14 oseb, med njimi naj bi bil slovenski narkokralj Dragan Tošić. |
Rezman grozi, da bo vrnil mandat
V prihodnjem tednu si bo vzel čas, pogovoril se bo s poslansko skupino, in morebiti celo vrnilposlanski mandat, se je Vili Rezman nocoj odzval na zahtevo Karla Erjavca, naj zapusti poslansko skupino DeSUS.
Rezman sicer ni član stranke DeSUS, ker je bil izvoljen na listi stranke, je pa članposlanske skupine DeSUS. Zaradi nasprotovanju kandidaturi Henrika Gjerkeša za DeSUS-ovega ministra za lokalno samoupravo, je ujezilpredsednika stranke Erjavca in članstvo stranke.
Rezman je prepričan, da za njegovo izključitev iz poslanske skupine ni zakonske podlage.Pravi, da je dobil zaupnico v poslanski skupini, ki ji je ponudil odstop in prosil za presojosvojega poslanskega dela. Zanj se je postavil vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič, ki je napovedal, da bo v premieru njegove izključitve odšel tudisam. Pravi, da želijo z Rezmana in njega deskriditirati, ker sta opozorila na “nedemokratičen načinizbire kandidata”, ter poudaril, da ne vidi razloga za strankarski prestop. | Vili Rezman, ki sicer ni član DeSUS, je bil pa na listi DeSUS izvoljen za poslanca, bo moral očitno zapustiti to poslansko skupino. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Rezman grozi, da bo vrnil mandat
V prihodnjem tednu si bo vzel čas, pogovoril se bo s poslansko skupino, in morebiti celo vrnilposlanski mandat, se je Vili Rezman nocoj odzval na zahtevo Karla Erjavca, naj zapusti poslansko skupino DeSUS.
Rezman sicer ni član stranke DeSUS, ker je bil izvoljen na listi stranke, je pa članposlanske skupine DeSUS. Zaradi nasprotovanju kandidaturi Henrika Gjerkeša za DeSUS-ovega ministra za lokalno samoupravo, je ujezilpredsednika stranke Erjavca in članstvo stranke.
Rezman je prepričan, da za njegovo izključitev iz poslanske skupine ni zakonske podlage.Pravi, da je dobil zaupnico v poslanski skupini, ki ji je ponudil odstop in prosil za presojosvojega poslanskega dela. Zanj se je postavil vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič, ki je napovedal, da bo v premieru njegove izključitve odšel tudisam. Pravi, da želijo z Rezmana in njega deskriditirati, ker sta opozorila na “nedemokratičen načinizbire kandidata”, ter poudaril, da ne vidi razloga za strankarski prestop.
### Odziv:
Vili Rezman, ki sicer ni član DeSUS, je bil pa na listi DeSUS izvoljen za poslanca, bo moral očitno zapustiti to poslansko skupino. |
Le kako Božičku uspe?
NA | Da Božiček obstaja, ni dvoma. V uredništvu Žurnala24.si smo pripravili infografiko, ki nazorno dokazuje, kako mu uspe darila dostaviti vsem otrokom tega sveta. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Le kako Božičku uspe?
NA
### Odziv:
Da Božiček obstaja, ni dvoma. V uredništvu Žurnala24.si smo pripravili infografiko, ki nazorno dokazuje, kako mu uspe darila dostaviti vsem otrokom tega sveta. |
"Tarife so poštene!"
"Tarifa je bila sprejeta po črki zakona in tu ni nobene zakonske ovire, da ne bi veljala," poudarja član upravnega odbora Odvetniške zbornice Gregor Gregorin.
Po besedah predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Romana Završka je skupščina sprejela tarifo na podlagi dokumentov in predhodnega soglasja ministra za pravosodje, ki do dneva skupščine ni bilo umaknjeno. "Sedaj je treba to tarifo objaviti v uradnem listu in se začeti ukvarjati z realnimi problemi. To ni tarifa ampak problemi na zakonodajnem področju, tako procesna zakonodaja, zakon o pravdnem postopku, zakon o kazenskem postopku in ostala problematika," je dodal in novemu ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču obljubil "tvorno sodelovanje" pri pripravi predpisov.
Odvetniki so tarifo na torkovi skupščini potrdili na podlagi soglasja, ki ga je nekdanji pravosodni minister Senko Pličanič podal konec julija. Pravosodno ministrstvo je naknadno za mnenje o soglasju zaprosilo še ministrstvo za finance, ki pa je opozorilo na negativne proračunske posledice nove tarife.
Odvetniška zbornica domnevo o negativnih posledicah za državni proračun zavrača. "Tarifa, ki po vrednosti gre nazaj v leto 2003 - vrednost točke v tej tarifi je 0,459 evra -, ne more imeti in nima nobenih negativnih javno-finančnih posledic, saj jih kot taka ni imela niti v letu 2003. Tarifa je bila sprejeta in bo posredovana v objavo v uradni list," je povedal Završek. | V torek sprejeta odvetniška tarifa je poštena tako za stranke kot za odvetnike, ker je odvetnik plačan po dejansko opravljenem delu, medtem ko je pri zakonu o odvetniški tarifi bila pomembna samo vrednost spora, poudarja Odvetniška zbornica. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Tarife so poštene!"
"Tarifa je bila sprejeta po črki zakona in tu ni nobene zakonske ovire, da ne bi veljala," poudarja član upravnega odbora Odvetniške zbornice Gregor Gregorin.
Po besedah predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Romana Završka je skupščina sprejela tarifo na podlagi dokumentov in predhodnega soglasja ministra za pravosodje, ki do dneva skupščine ni bilo umaknjeno. "Sedaj je treba to tarifo objaviti v uradnem listu in se začeti ukvarjati z realnimi problemi. To ni tarifa ampak problemi na zakonodajnem področju, tako procesna zakonodaja, zakon o pravdnem postopku, zakon o kazenskem postopku in ostala problematika," je dodal in novemu ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču obljubil "tvorno sodelovanje" pri pripravi predpisov.
Odvetniki so tarifo na torkovi skupščini potrdili na podlagi soglasja, ki ga je nekdanji pravosodni minister Senko Pličanič podal konec julija. Pravosodno ministrstvo je naknadno za mnenje o soglasju zaprosilo še ministrstvo za finance, ki pa je opozorilo na negativne proračunske posledice nove tarife.
Odvetniška zbornica domnevo o negativnih posledicah za državni proračun zavrača. "Tarifa, ki po vrednosti gre nazaj v leto 2003 - vrednost točke v tej tarifi je 0,459 evra -, ne more imeti in nima nobenih negativnih javno-finančnih posledic, saj jih kot taka ni imela niti v letu 2003. Tarifa je bila sprejeta in bo posredovana v objavo v uradni list," je povedal Završek.
### Odziv:
V torek sprejeta odvetniška tarifa je poštena tako za stranke kot za odvetnike, ker je odvetnik plačan po dejansko opravljenem delu, medtem ko je pri zakonu o odvetniški tarifi bila pomembna samo vrednost spora, poudarja Odvetniška zbornica. |
Sloveniji dva opomina
V prvem jo Evropska komisija poziva, naj uzakoni evropske predpise o industrijskih izpustih, v drugem pa, naj sprejme nacionalne ukrepe za spremenjeni sistem za trgovanje s pravicami do izpustov v EU.
V obeh primerih gre za drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija primera predloži Sodišču EU, ki lahko naloži denarne kazni.
Bruselj zahteva pojasnila
Opomina Sloveniji sodita v sklop rednega mesečnega svežnja postopkov zaradi kršitev evropske zakonodaje. Komisija, varuhinja evropskega pravnega reda, je tokrat sprejela 220 odločitev, med katerimi je 32 drugih opominov in šest napotitev kršiteljic na sodišče.
V prvem primeru komisija Slovenijo poziva, naj ji pošlje informacije o tem, kako je zakonodajo EU o industrijskih izpustih prenesla v svojo zakonodajo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da bo Slovenija to direktivo delno vključila v novelo zakona o varstvu okolja, ki jo bo DZ prejel v obravnavo oktobra, za prenos preostalih delov direktive pa spremembe nekaterih podzakonskih predpisov še pripravljajo.
Nova direktiva o industrijskih izpustih posodablja starejše predpise za preprečevanje, zmanjševanje in odpravo onesnaževanja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.
To direktivo bi morale članice unije v nacionalne zakonodaje prenesti do 7. januarja letos. Slovenija, Ciper, Romunija in Italija so ta rok zamudile, zato jim je komisija 21. marca poslala prvi opomin. Ker se nanj niso ustrezno odzvale, jim je poslala še drugega.
V drugem primeru pa komisija poziva Slovenijo, naj jo obvesti o ukrepih za prenos direktive, s katero se uvaja reforma sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov. Za prenos te direktive je Slovenija že sprejela eno uredbo, potreben pa je še sprejem novele zakona o varstvu okolja. Njen osnutek je že v vladni proceduri, pravijo na ministrstvu.
Sistem EU za trgovanje z izpusti je temelj evropske politike za boj proti podnebnim spremembam in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje industrijskih izpustov.
Intenzivnost CO2 pri nas nadpovprečna
Članice unije bi morale to direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti do 31. decembra 2012. Ker Slovenija in Poljska komisije še nista obvestili o ukrepih za prenos, sta danes dobili drugi opomin.
Komisija je sicer v poročilih o konkurenčnosti industrije v Evropi, objavljenih v sredo, Slovenijo opozorila, naj posveti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost CO2 v državi višja od povprečja v EU. | Slovenija je danes iz Bruslja dobila dva opomina zaradi nespoštovanja rokov za prenos evropskih pravil o izpustih v nacionalno zakonodajo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Sloveniji dva opomina
V prvem jo Evropska komisija poziva, naj uzakoni evropske predpise o industrijskih izpustih, v drugem pa, naj sprejme nacionalne ukrepe za spremenjeni sistem za trgovanje s pravicami do izpustov v EU.
V obeh primerih gre za drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija primera predloži Sodišču EU, ki lahko naloži denarne kazni.
Bruselj zahteva pojasnila
Opomina Sloveniji sodita v sklop rednega mesečnega svežnja postopkov zaradi kršitev evropske zakonodaje. Komisija, varuhinja evropskega pravnega reda, je tokrat sprejela 220 odločitev, med katerimi je 32 drugih opominov in šest napotitev kršiteljic na sodišče.
V prvem primeru komisija Slovenijo poziva, naj ji pošlje informacije o tem, kako je zakonodajo EU o industrijskih izpustih prenesla v svojo zakonodajo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da bo Slovenija to direktivo delno vključila v novelo zakona o varstvu okolja, ki jo bo DZ prejel v obravnavo oktobra, za prenos preostalih delov direktive pa spremembe nekaterih podzakonskih predpisov še pripravljajo.
Nova direktiva o industrijskih izpustih posodablja starejše predpise za preprečevanje, zmanjševanje in odpravo onesnaževanja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.
To direktivo bi morale članice unije v nacionalne zakonodaje prenesti do 7. januarja letos. Slovenija, Ciper, Romunija in Italija so ta rok zamudile, zato jim je komisija 21. marca poslala prvi opomin. Ker se nanj niso ustrezno odzvale, jim je poslala še drugega.
V drugem primeru pa komisija poziva Slovenijo, naj jo obvesti o ukrepih za prenos direktive, s katero se uvaja reforma sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov. Za prenos te direktive je Slovenija že sprejela eno uredbo, potreben pa je še sprejem novele zakona o varstvu okolja. Njen osnutek je že v vladni proceduri, pravijo na ministrstvu.
Sistem EU za trgovanje z izpusti je temelj evropske politike za boj proti podnebnim spremembam in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje industrijskih izpustov.
Intenzivnost CO2 pri nas nadpovprečna
Članice unije bi morale to direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti do 31. decembra 2012. Ker Slovenija in Poljska komisije še nista obvestili o ukrepih za prenos, sta danes dobili drugi opomin.
Komisija je sicer v poročilih o konkurenčnosti industrije v Evropi, objavljenih v sredo, Slovenijo opozorila, naj posveti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost CO2 v državi višja od povprečja v EU.
### Odziv:
Slovenija je danes iz Bruslja dobila dva opomina zaradi nespoštovanja rokov za prenos evropskih pravil o izpustih v nacionalno zakonodajo. |
Falcon diši trem podjetjem
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek je v četrtek povedal, da se rok za oddajo ponudb izteče ob polnoči, v ponedeljek pa bo sledilo odpiranje ponudb. To ne bo javno, saj bo ponudbe po besedah državnega sekretarja odpirala interna komisija.
Tekom prihodnjega tedna bodo te ponudbe v skladu s kriteriji ocenjene, v ponedeljek, 25. januarja, pa bo predvidoma že pripravljeno poročilo za vlado, ki bo vsebovalo tudi končni predlog ministrstva. Še isti teden bo predlog šel še na vladno komisijo za administrativne zadeve, o končni usodi falcona pa bo nato odločala vlada, je povedal Krek.
Dolga pot jeklenega sokola
Kot je znano, je vlada kupila falcona leta 2001, tri leta pozneje pa ga je dala v najem v ZDA. Avgusta letos je letalo iz ZDA priletelo v švicarski Basel. 16. oktobra, po skoraj dvomesečnem servisu, ki ga je tam opravilo švicarsko podjetje Jet Aviation, pa je pristal na brniškem letališču. Po prihodu letala v Slovenijo so se nadaljevala pogajanja z omenjenimi ponudniki za najem letala.
Razpis je bil neuspešen, vlada pa je 17. decembra sklenila, da falcona odda v operativno upravljanje. To pomeni, da letalo ostaja v lasti države, ki krije vse fiksne stroške ter stroške lastne uporabe. Podjetje, ki bo letalo uporabljalo, ga bo tržilo po lastni ceni, s tem pa se bo del sredstev vrnil v državni proračun. | Ministrstvo za obrambo je do zdaj prejelo tri ponudbe za oddajo letala falcon v operativno upravljanje. Sklepajo, da so ponudbe poslali Adria Airways, Gio Poslovne aviacije in Linxair. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Falcon diši trem podjetjem
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek je v četrtek povedal, da se rok za oddajo ponudb izteče ob polnoči, v ponedeljek pa bo sledilo odpiranje ponudb. To ne bo javno, saj bo ponudbe po besedah državnega sekretarja odpirala interna komisija.
Tekom prihodnjega tedna bodo te ponudbe v skladu s kriteriji ocenjene, v ponedeljek, 25. januarja, pa bo predvidoma že pripravljeno poročilo za vlado, ki bo vsebovalo tudi končni predlog ministrstva. Še isti teden bo predlog šel še na vladno komisijo za administrativne zadeve, o končni usodi falcona pa bo nato odločala vlada, je povedal Krek.
Dolga pot jeklenega sokola
Kot je znano, je vlada kupila falcona leta 2001, tri leta pozneje pa ga je dala v najem v ZDA. Avgusta letos je letalo iz ZDA priletelo v švicarski Basel. 16. oktobra, po skoraj dvomesečnem servisu, ki ga je tam opravilo švicarsko podjetje Jet Aviation, pa je pristal na brniškem letališču. Po prihodu letala v Slovenijo so se nadaljevala pogajanja z omenjenimi ponudniki za najem letala.
Razpis je bil neuspešen, vlada pa je 17. decembra sklenila, da falcona odda v operativno upravljanje. To pomeni, da letalo ostaja v lasti države, ki krije vse fiksne stroške ter stroške lastne uporabe. Podjetje, ki bo letalo uporabljalo, ga bo tržilo po lastni ceni, s tem pa se bo del sredstev vrnil v državni proračun.
### Odziv:
Ministrstvo za obrambo je do zdaj prejelo tri ponudbe za oddajo letala falcon v operativno upravljanje. Sklepajo, da so ponudbe poslali Adria Airways, Gio Poslovne aviacije in Linxair. |
Običajen uporabnik napada ne čuti
Več o napadu z DNS-odbojem si lahko preberete v prispevku Vrnitev odpisanih na spletni strani Si-Certa.
Tuji mediji so se včeraj razpisali o novem kibernetskem napadu DDoS (Distributed denial od service), ki so ga označili za "največjega v zgodovini".
"Tovrstne napade poznamo iz preteklosti, le da so bili dosti manjši," pojasnjuje Matej Breznik iz Si-Certa. "Če smo nekdaj govorili o 100 megabitih na sekundo, je sedanji ocenjen na 300 gigabitov." Povedano drugače, to pomeni kar 3000-krat več podatkov, ki se izmenjajo preko omrežja.
Napad je po njegovi oceni vreden omembe, vendar za povprečnega uporabnika ne pomeni veliko. Drastičnih upočasnitev interneta po besedah Breznika za zdaj ni, je pa težaven način odprave problema, saj je potrebno ljudi, ki skrbijo za mreže, obvestiti, da zaprejo rekurzivne strežnike, sicer bi tudi sami lahko sodelovali v napadu.
Problem tovrstnega napada so odprti rekurzivni DNS-strežniki. Napadalci uporabljajo to lastnost, da nekateri DNS-strežniki odgovarjajo na poizvedbe vsakomur, priredijo pa tudi IP-naslove tako, da so enaki IP-naslovu ciljnega sistema.
Neprofitna organizacija Spamhaus s sedežem v Londonu in Ženevi je za napad obtožila nizozemsko podjetje Cyberbunker, kjer pa navedb še niso komentirali. | 3000-krat večja obremenitev omrežja, kot smo jo poznali v prejšnjih napadih. Drastičnih upočasnitev interneta za zdaj ni. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Običajen uporabnik napada ne čuti
Več o napadu z DNS-odbojem si lahko preberete v prispevku Vrnitev odpisanih na spletni strani Si-Certa.
Tuji mediji so se včeraj razpisali o novem kibernetskem napadu DDoS (Distributed denial od service), ki so ga označili za "največjega v zgodovini".
"Tovrstne napade poznamo iz preteklosti, le da so bili dosti manjši," pojasnjuje Matej Breznik iz Si-Certa. "Če smo nekdaj govorili o 100 megabitih na sekundo, je sedanji ocenjen na 300 gigabitov." Povedano drugače, to pomeni kar 3000-krat več podatkov, ki se izmenjajo preko omrežja.
Napad je po njegovi oceni vreden omembe, vendar za povprečnega uporabnika ne pomeni veliko. Drastičnih upočasnitev interneta po besedah Breznika za zdaj ni, je pa težaven način odprave problema, saj je potrebno ljudi, ki skrbijo za mreže, obvestiti, da zaprejo rekurzivne strežnike, sicer bi tudi sami lahko sodelovali v napadu.
Problem tovrstnega napada so odprti rekurzivni DNS-strežniki. Napadalci uporabljajo to lastnost, da nekateri DNS-strežniki odgovarjajo na poizvedbe vsakomur, priredijo pa tudi IP-naslove tako, da so enaki IP-naslovu ciljnega sistema.
Neprofitna organizacija Spamhaus s sedežem v Londonu in Ženevi je za napad obtožila nizozemsko podjetje Cyberbunker, kjer pa navedb še niso komentirali.
### Odziv:
3000-krat večja obremenitev omrežja, kot smo jo poznali v prejšnjih napadih. Drastičnih upočasnitev interneta za zdaj ni. |
Ali je Slovenija prehitro štartala?
Slovenski premier Janez Janša je prejšnji mesec opozoril, da bi ga dolžniške težave lahko sčasoma prisilile v prošnjo za evropsko pomoč. In njegova vlada je že obljubila jamstva v višini do štirih milijard evrov za pomoč bančnemu sektorju pri reševanju slabih nepremičninskih in komercialnih kreditov.
Pogreznjena v recesijo, pritisnjena navzdol z ohromljenimi bankami in potolčena na trgu državnih obveznic je Slovenija s svojim padcem v nemilost zasejala dvom v ustreznost ekonomske tranzicije, ki sta ji jo nekoč zavidali Srednja in Vzhodna Evropa.
Njen položaj mora biti na radarju
Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je na novo osamosvojena Slovenija ohranila večino svojih najboljših kart v domačih rokah, namesto da bi jih prodala tujcem, kot so to naredile nekatere druge države. To previdnost in odpor proti spremembam, ki bi jih lahko prinesli tujci - znan tudi kot "slovenski gradualizem" - se sedaj postavlja pod vprašaj. Nekateri se celo sprašujejo, če ni država utrpela škodo zaradi tako obetajočega starta.
Tudi če Slovenija ni niti blizu dejanski prošnji za pomoč, mora biti njen položaj na radarju Evropske centralne banke, katere direktorji se bodo sestali 4. oktobra v Ljubljani. Tudi če so vladne potrebe po sposojanju denarja še vedno relativno majhne, bi skoki v donosnosti obveznic lahko Slovenijo izključili iz finančnih trgov.
Na pisanje New York Timesa se je odzval tudi Jože P. Damijan. "Ko enkrat prideš na radar svetovnih medijev s slabimi novicami, se tega slovesa težko znebiš. In težko se izogneš negativnim eksternalijam. Tudi New York Times, ki je sicer Slovenijo omenjal le v zvezi s športom (denimo ko je Slovenija igrala proti ZDA v nogometu in košarki), danes poroča o njej kot o padlem angelu ter bankrotu modela “slovenskega gradualizma”," je zapisal na svojem blogu.
Dodal je še, da je časnik površen pri analizi vzrokov in fundamentov te krize. | Majhna, premožna in zahodno usmerjena Slovenija je bila z odprtimi rokami sprejeta v EU in kasneje v območje evra. Pet let kasneje pa tej alpski državi z dvema milijonoma ljudi preti sloves prve nekdanje socialistične države v EU, ki bi lahko potrebovala pomoč, v petkovi izdaji piše ameriški časnik The New York Times. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Ali je Slovenija prehitro štartala?
Slovenski premier Janez Janša je prejšnji mesec opozoril, da bi ga dolžniške težave lahko sčasoma prisilile v prošnjo za evropsko pomoč. In njegova vlada je že obljubila jamstva v višini do štirih milijard evrov za pomoč bančnemu sektorju pri reševanju slabih nepremičninskih in komercialnih kreditov.
Pogreznjena v recesijo, pritisnjena navzdol z ohromljenimi bankami in potolčena na trgu državnih obveznic je Slovenija s svojim padcem v nemilost zasejala dvom v ustreznost ekonomske tranzicije, ki sta ji jo nekoč zavidali Srednja in Vzhodna Evropa.
Njen položaj mora biti na radarju
Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je na novo osamosvojena Slovenija ohranila večino svojih najboljših kart v domačih rokah, namesto da bi jih prodala tujcem, kot so to naredile nekatere druge države. To previdnost in odpor proti spremembam, ki bi jih lahko prinesli tujci - znan tudi kot "slovenski gradualizem" - se sedaj postavlja pod vprašaj. Nekateri se celo sprašujejo, če ni država utrpela škodo zaradi tako obetajočega starta.
Tudi če Slovenija ni niti blizu dejanski prošnji za pomoč, mora biti njen položaj na radarju Evropske centralne banke, katere direktorji se bodo sestali 4. oktobra v Ljubljani. Tudi če so vladne potrebe po sposojanju denarja še vedno relativno majhne, bi skoki v donosnosti obveznic lahko Slovenijo izključili iz finančnih trgov.
Na pisanje New York Timesa se je odzval tudi Jože P. Damijan. "Ko enkrat prideš na radar svetovnih medijev s slabimi novicami, se tega slovesa težko znebiš. In težko se izogneš negativnim eksternalijam. Tudi New York Times, ki je sicer Slovenijo omenjal le v zvezi s športom (denimo ko je Slovenija igrala proti ZDA v nogometu in košarki), danes poroča o njej kot o padlem angelu ter bankrotu modela “slovenskega gradualizma”," je zapisal na svojem blogu.
Dodal je še, da je časnik površen pri analizi vzrokov in fundamentov te krize.
### Odziv:
Majhna, premožna in zahodno usmerjena Slovenija je bila z odprtimi rokami sprejeta v EU in kasneje v območje evra. Pet let kasneje pa tej alpski državi z dvema milijonoma ljudi preti sloves prve nekdanje socialistične države v EU, ki bi lahko potrebovala pomoč, v petkovi izdaji piše ameriški časnik The New York Times. |
Zavrnili mamo malega Reneja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je kot neutemeljeno zavrnil pritožbo Amele Talić, mame dveletnega Reneja, ki se je rodil z deformacijo noge, na prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi njegovega zdravljenja v tujini. Renejeva zagovornica Nina Zidar Klemenčič napoveduje, da se bo obrnila tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Niso bile izčrpane možnosti doma
V odločbi ZZZS navaja, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, kar je temeljni pogoj za odobritev napotitve na zdravljenje v tujini. Na ZZZS navajajo, da se mati otroka ni odzvala na ponujeni konzilijarni pregled otroka v ortopedski kliniki na Dunaju pri dr. Grillu in dr. Gangerju, ki se ukvarjata z zdravljenjem takšnih deformacij, kot jo ima Rene, po metodi, ki se v Sloveniji za take primere ne izvaja. Ker na ta način ni bila uporabljena možnost za morebitno drugačno strokovno odločitev, je ostalo prvotno mnenje konzilija enako ter dne 17. julija tudi dokončno in ga je kot takega moral v pritožbenem postopku upoštevati tudi ZZZS, so navedli za STA.
Ob tem na ZZZS navajajo, da je bil UKC Ljubljana zaradi posebnih strokovnih okoliščin pripravljen kriti vse stroške v zvezi s predlaganim posvetom na Dunaju. Namesto te možnosti se je Renejeva mati otroka v obdobju, ko zakonsko priporočeni rok za izdajo odločbe ZZZS še ni potekel, očitno odločila za operacijo dečka pri ameriškemu kirurgu dr. Paleyu v Milanu in nato še za večmesečno zdravljenje in rehabilitacijo v ZDA kljub strokovno-medicinskim zadržkom glede preizkušenosti in zanesljivosti takšnega zdravljenja in kljub dejstvu, da je bil pregled na Dunaju predlagan tudi s strani zakonite zastopnice otroka z njeno pritožbo pri ZZZS, navajajo.
A po mnenju odvetnice Zidar Klemenčičeve se odločba ponovno v celoti opira na mnenje konzilija Ortopedske klinike v Ljubljani - torej mnenje, katerega verodostojnost je Renejeva mati izpodbijala pred drugostopenjskim organom.
Zidar Klemenčičeva izpostavlja, da konzilij deluje v okviru iste klinike, ki je napotitvi v tujino že v začetku nasprotovala. "Ugotovitev o tem, ali je to mnenje strokovno sprejemljivo in nepristransko, je mogoča samo, če ga izdela oziroma potrdi neodvisno in nepristransko strokovno telo," dodaja zagovornica dečka, ki je v tem času v ZDA že prestal prvo operacijo rekonstrukcije stopala, katere stroške njegova družina krije s pomočjo donacij. Otrokova mati je pred dnevi na družbenih omrežjih poročala, da Rene po operaciji dobro okreva in je že naredil prve korake.
"ZZZS zavajajoče navaja, da naj bi Reneja pozval na pregled na dunajsko kliniko Speising," dodaja Zidar Klemenčičeva. Poudarja, da ne deček sam ne ona kot njegova zakonita zastopnica ali njena odvetniška pisarna niso prejeli nobenega poziva k pregledu na dunajski kliniki od ZZZS ali kake tretje stranke v upravnem postopku po pritožbi zoper odločbo ZZZS.
Renejeva zagovornica še poudarja, da je dunajska klinika Speising že pred izdajo prvega mnenja konzilija ortopedske klinike slednjemu izrazila svoje mnenje, da je pri Reneju rekonstrukcijska operacija mogoča. Konzilij tega mnenja ni upošteval, prav tako ga ni upošteval ZZZS, dodaja Zidar Klemenčičeva.
Bolnik ne sme čakati na pravnomočno odločitev!
Sicer pa opozarja, da bi ZZZS po zakonu moral presojati stanje zavarovanca ob vložitvi zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino. Kot protiustavno zavrača razlago, da je zavarovančeva dolžnost, da ob neodobritvi zdravljenja čaka do pravnomočne odločitve, preden začne sam iskati rešitve, sicer lahko pravice izgubi.
Tako napoveduje tožbo na delovnem in socialnem sodišču, saj meni, da je ZZZS v tem postopku kršil pravila zakona o upravnem postopku ter odločal arbitrarno in samovoljno, brez spoštovanj temeljnih načel neodvisnosti in nepristranosti.
Zaradi kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah se bodo obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice in zahtevali izdajo začasne odredbe.
Renejev primer je po oceni odvetnice pokazal na veliko neurejenost področja napotitev na zdravljenje v tujino in velik problem pri zagotavljanju neodvisnega odločanja v teh postopkih. | Zavod za zdravstveno zavarovanja ne bo dal denarja za zdravljenje dveletnega Reneja, ki so mu pri nas nameravali amputirati nogo. Zavrnili so pritožbo matere na negativno odločbo. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Zavrnili mamo malega Reneja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je kot neutemeljeno zavrnil pritožbo Amele Talić, mame dveletnega Reneja, ki se je rodil z deformacijo noge, na prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi njegovega zdravljenja v tujini. Renejeva zagovornica Nina Zidar Klemenčič napoveduje, da se bo obrnila tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Niso bile izčrpane možnosti doma
V odločbi ZZZS navaja, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, kar je temeljni pogoj za odobritev napotitve na zdravljenje v tujini. Na ZZZS navajajo, da se mati otroka ni odzvala na ponujeni konzilijarni pregled otroka v ortopedski kliniki na Dunaju pri dr. Grillu in dr. Gangerju, ki se ukvarjata z zdravljenjem takšnih deformacij, kot jo ima Rene, po metodi, ki se v Sloveniji za take primere ne izvaja. Ker na ta način ni bila uporabljena možnost za morebitno drugačno strokovno odločitev, je ostalo prvotno mnenje konzilija enako ter dne 17. julija tudi dokončno in ga je kot takega moral v pritožbenem postopku upoštevati tudi ZZZS, so navedli za STA.
Ob tem na ZZZS navajajo, da je bil UKC Ljubljana zaradi posebnih strokovnih okoliščin pripravljen kriti vse stroške v zvezi s predlaganim posvetom na Dunaju. Namesto te možnosti se je Renejeva mati otroka v obdobju, ko zakonsko priporočeni rok za izdajo odločbe ZZZS še ni potekel, očitno odločila za operacijo dečka pri ameriškemu kirurgu dr. Paleyu v Milanu in nato še za večmesečno zdravljenje in rehabilitacijo v ZDA kljub strokovno-medicinskim zadržkom glede preizkušenosti in zanesljivosti takšnega zdravljenja in kljub dejstvu, da je bil pregled na Dunaju predlagan tudi s strani zakonite zastopnice otroka z njeno pritožbo pri ZZZS, navajajo.
A po mnenju odvetnice Zidar Klemenčičeve se odločba ponovno v celoti opira na mnenje konzilija Ortopedske klinike v Ljubljani - torej mnenje, katerega verodostojnost je Renejeva mati izpodbijala pred drugostopenjskim organom.
Zidar Klemenčičeva izpostavlja, da konzilij deluje v okviru iste klinike, ki je napotitvi v tujino že v začetku nasprotovala. "Ugotovitev o tem, ali je to mnenje strokovno sprejemljivo in nepristransko, je mogoča samo, če ga izdela oziroma potrdi neodvisno in nepristransko strokovno telo," dodaja zagovornica dečka, ki je v tem času v ZDA že prestal prvo operacijo rekonstrukcije stopala, katere stroške njegova družina krije s pomočjo donacij. Otrokova mati je pred dnevi na družbenih omrežjih poročala, da Rene po operaciji dobro okreva in je že naredil prve korake.
"ZZZS zavajajoče navaja, da naj bi Reneja pozval na pregled na dunajsko kliniko Speising," dodaja Zidar Klemenčičeva. Poudarja, da ne deček sam ne ona kot njegova zakonita zastopnica ali njena odvetniška pisarna niso prejeli nobenega poziva k pregledu na dunajski kliniki od ZZZS ali kake tretje stranke v upravnem postopku po pritožbi zoper odločbo ZZZS.
Renejeva zagovornica še poudarja, da je dunajska klinika Speising že pred izdajo prvega mnenja konzilija ortopedske klinike slednjemu izrazila svoje mnenje, da je pri Reneju rekonstrukcijska operacija mogoča. Konzilij tega mnenja ni upošteval, prav tako ga ni upošteval ZZZS, dodaja Zidar Klemenčičeva.
Bolnik ne sme čakati na pravnomočno odločitev!
Sicer pa opozarja, da bi ZZZS po zakonu moral presojati stanje zavarovanca ob vložitvi zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino. Kot protiustavno zavrača razlago, da je zavarovančeva dolžnost, da ob neodobritvi zdravljenja čaka do pravnomočne odločitve, preden začne sam iskati rešitve, sicer lahko pravice izgubi.
Tako napoveduje tožbo na delovnem in socialnem sodišču, saj meni, da je ZZZS v tem postopku kršil pravila zakona o upravnem postopku ter odločal arbitrarno in samovoljno, brez spoštovanj temeljnih načel neodvisnosti in nepristranosti.
Zaradi kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah se bodo obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice in zahtevali izdajo začasne odredbe.
Renejev primer je po oceni odvetnice pokazal na veliko neurejenost področja napotitev na zdravljenje v tujino in velik problem pri zagotavljanju neodvisnega odločanja v teh postopkih.
### Odziv:
Zavod za zdravstveno zavarovanja ne bo dal denarja za zdravljenje dveletnega Reneja, ki so mu pri nas nameravali amputirati nogo. Zavrnili so pritožbo matere na negativno odločbo. |
Policisti trem napisali kazen
V Kopru se je na tiskovni konferenci zgodil še manjši incident. Policisti so namreč legitimirali novinarje, ki so se udeležili tiskovne konference, češ da snemajo na zasebni površini (na spodnji fotografiji). Tiskovna konferenca je potekala pred trgovskim centrom Tuš.
Protestno vožnjo, ki jih je po primorski avtocesti vodila od počivališča Lom do Kopra, so predstavniki Društva podizvajalcev že zaključili. Po besedah predstavnika Mirka Požarja so vozili s povprečno hitrostjo 60 km/h in povzročili 21 kilometrov dolgo kolono.
Policisti, ki so ves čas spremljali kolono 40 vozil, so jih nekaj izločili, tri pa kaznovali s 150 evrov kazni.
Dars: nelegitimno
V Darsu so že pred začetkom poudarili, da je protestna vožnja nelegitimna. "Gre za neprimeren način protesta, s katerim Društvo podizvajalcev povzroča škodo uporabnicam in uporabnikom avtoceste in lahko celo ogrozi njihovo varnost. Odgovornost za takšno ravnanje bodo morali prevzeti protestniki," so poudarili na Darsu.
Nepokorščino bodo stopnjevali
S protestnimi aktivnostmi nameravajo nadaljevati, dokler ne bodo vsi poplačani. Ali bodo zasedli še pomursko avtocesto, Požar ni mogel napovedati, saj obstaja upanje za dogovor.
Opozoril je, da je Dars SCT poplačal v 95 odstotkih, sami pa so bili iz tega izključeni. "Država naj se zaveda, da je za dokončanje pomurske avtoceste potrebno uporabno dovoljenje in če tega ne bo, bodo izgubili evropska sredstva," opozarja Požar.
Pred tem so popolno zaporo na pomurski avtocesti napovedovali za 15. julij. | Med protestno vožnjo Društva podizvajalcev z osebnimi vozili po primorski avtocesti so jih policisti nekaj izločili, trem pa napisali kazen. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Policisti trem napisali kazen
V Kopru se je na tiskovni konferenci zgodil še manjši incident. Policisti so namreč legitimirali novinarje, ki so se udeležili tiskovne konference, češ da snemajo na zasebni površini (na spodnji fotografiji). Tiskovna konferenca je potekala pred trgovskim centrom Tuš.
Protestno vožnjo, ki jih je po primorski avtocesti vodila od počivališča Lom do Kopra, so predstavniki Društva podizvajalcev že zaključili. Po besedah predstavnika Mirka Požarja so vozili s povprečno hitrostjo 60 km/h in povzročili 21 kilometrov dolgo kolono.
Policisti, ki so ves čas spremljali kolono 40 vozil, so jih nekaj izločili, tri pa kaznovali s 150 evrov kazni.
Dars: nelegitimno
V Darsu so že pred začetkom poudarili, da je protestna vožnja nelegitimna. "Gre za neprimeren način protesta, s katerim Društvo podizvajalcev povzroča škodo uporabnicam in uporabnikom avtoceste in lahko celo ogrozi njihovo varnost. Odgovornost za takšno ravnanje bodo morali prevzeti protestniki," so poudarili na Darsu.
Nepokorščino bodo stopnjevali
S protestnimi aktivnostmi nameravajo nadaljevati, dokler ne bodo vsi poplačani. Ali bodo zasedli še pomursko avtocesto, Požar ni mogel napovedati, saj obstaja upanje za dogovor.
Opozoril je, da je Dars SCT poplačal v 95 odstotkih, sami pa so bili iz tega izključeni. "Država naj se zaveda, da je za dokončanje pomurske avtoceste potrebno uporabno dovoljenje in če tega ne bo, bodo izgubili evropska sredstva," opozarja Požar.
Pred tem so popolno zaporo na pomurski avtocesti napovedovali za 15. julij.
### Odziv:
Med protestno vožnjo Društva podizvajalcev z osebnimi vozili po primorski avtocesti so jih policisti nekaj izločili, trem pa napisali kazen. |
"Rebalans je skregan z logiko"
Rebalans, ki določa prihodke v višini 352,8 milijona evrov in odhodke v višini 351,2 milijona evrov, so svetniki po razpravi potrdili s 27 glasovi za in osmimi proti.
Glede na sprejeti proračun za letošnje leto se prihodki z rebalansom povečujejo za nekaj več kot 39 milijonov evrov, odhodki pa za nekaj več kot 41 milijonov evrov. Mestna občina Ljubljana (MOL) je v dokument med drugim uvrstila ureditev Trga republike ter obnovo kopališča Kolezija. Ljubljanski župan Zoran Janković je z dopolnilom v rebalansu sredstva zagotovil tudi za obnovo Slovenske ceste; 500.000 evrov je namreč prestavil s postavke ureditev Litijske ceste v Hrušici.
Janković v Dubaju, ne na seji
Na začetku seje so v svetniških skupinah SDS in NSi opozorili, da je bila današnja seja že tretja, na kateri ni ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v Dubaju. Mojca Kucler Dolinar (NSi) je predlagala, da zaradi tega sejo prekinejo in z njo nadaljujejo v ponedeljek. Svetniki njenega predloga niso podprli, zato sta se s svetnikom Antonom Kranjcem odločila za obstrukcijo seje.
"Najbolj nerealen proračun"
V svetniškem klubu SDS menijo, da se Janković z rebalansom pripravlja na lokalne volitve z javnim denarjem. "Gre za najbolj nerealen proračun v njegovem mandatu. V svetniški skupini SDS si upamo trditi, da je verodostojnost predloga rebalansa proračuna približno enaka verodostojnosti izjave župana Jankovića iz leta 2007, da za Stožice ne bo šlo niti evra davkoplačevalskega denarja," so v svetniškem klubu pred sejo zapisali v sporočilu za javnost.
Mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek pa je v razpravi dejal, da se v Ljubljani kaže potreba po participativnem proračunu. Ob tem je bil kritičen tudi zaradi 40 županovih dopolnil k predlogu rebalansa, čemur je pritrdil tudi svetnik SDS Jernej Pavlin. Ta je dejal, da število županovih dopolnil kaže na neresnost pripravljavcev proračuna in nerealnost dokumenta.
"Manjkal, ker mu je nerodno"
Anže Logar (SDS) je dejal, da je Jankoviću zaradi rebalansa proračuna nerodno, zato ga po njegovih besedah na današnji seji ni. Povedal je, da je rebalans nerealen, temelji na napačnih predpostavkah ter da je "skregan z normalno človeško logiko". Ob tem je dejal še, da je Janković v sedmih letih županovanja popolnoma izropal mestno blagajno.
Več denarja za projekt Polje III
Mestni svetniki so potrdili tudi predlog rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL za letošnje leto. V rebalansu predvideni prihodki in odhodki sklada so višji kot v sprejetem finančnem načrtu. Direktor JSS MOL Sašo Rink je povedal, da se z rebalansom povišujejo sredstva za projekt Polje III, zagotavljajo pa tudi dodatna sredstva za nakup stanovanj na trgu. Pri tem je pojasnil, da se primanjkljaj neprofitnih stanovanj še ne bo bistveno zmanjšal.
Svetniki so dali zeleno luč tudi letošnjima poslovnima načrtoma javnih podjetij Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Žale, sprejeli pa so tudi predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje nekdanjega Kolizeja. Na območju prostorskega načrta so predvideni poslovni objekt trikotne oblike vzdolž Gosposvetske ceste, večstanovanjski objekt v obliki črke H v nadaljevanju od poslovnega objekta v osrednjem delu območja in samostojen večstanovanjski objekt v južnem delu območja.
V predlogu prostorskega načrta, ki so ga svetniki potrdili danes, je med drugim določeno, da je v 1. nadstropju stavbe ob Gosposvetski ulici treba urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti. Poleg tega je v dokumentu zapisano, da je ureditev Gosposvetske ceste dopustna v etapah. Določeno je tudi, da je treba zaradi izjemnega kulturnega pomena Kolizeja del novega kompleksa nameniti sodobni muzejski predstavitvi zgodovine razvoja palače s ključnimi dejavnosti, ki so se odvijale v njej. | Ljubljanski svetniki so navkljub opozicijskim opozorilom, da je rebalans proračuna nerealen in skregan z logiko, rebalans sprejeli. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Rebalans je skregan z logiko"
Rebalans, ki določa prihodke v višini 352,8 milijona evrov in odhodke v višini 351,2 milijona evrov, so svetniki po razpravi potrdili s 27 glasovi za in osmimi proti.
Glede na sprejeti proračun za letošnje leto se prihodki z rebalansom povečujejo za nekaj več kot 39 milijonov evrov, odhodki pa za nekaj več kot 41 milijonov evrov. Mestna občina Ljubljana (MOL) je v dokument med drugim uvrstila ureditev Trga republike ter obnovo kopališča Kolezija. Ljubljanski župan Zoran Janković je z dopolnilom v rebalansu sredstva zagotovil tudi za obnovo Slovenske ceste; 500.000 evrov je namreč prestavil s postavke ureditev Litijske ceste v Hrušici.
Janković v Dubaju, ne na seji
Na začetku seje so v svetniških skupinah SDS in NSi opozorili, da je bila današnja seja že tretja, na kateri ni ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v Dubaju. Mojca Kucler Dolinar (NSi) je predlagala, da zaradi tega sejo prekinejo in z njo nadaljujejo v ponedeljek. Svetniki njenega predloga niso podprli, zato sta se s svetnikom Antonom Kranjcem odločila za obstrukcijo seje.
"Najbolj nerealen proračun"
V svetniškem klubu SDS menijo, da se Janković z rebalansom pripravlja na lokalne volitve z javnim denarjem. "Gre za najbolj nerealen proračun v njegovem mandatu. V svetniški skupini SDS si upamo trditi, da je verodostojnost predloga rebalansa proračuna približno enaka verodostojnosti izjave župana Jankovića iz leta 2007, da za Stožice ne bo šlo niti evra davkoplačevalskega denarja," so v svetniškem klubu pred sejo zapisali v sporočilu za javnost.
Mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek pa je v razpravi dejal, da se v Ljubljani kaže potreba po participativnem proračunu. Ob tem je bil kritičen tudi zaradi 40 županovih dopolnil k predlogu rebalansa, čemur je pritrdil tudi svetnik SDS Jernej Pavlin. Ta je dejal, da število županovih dopolnil kaže na neresnost pripravljavcev proračuna in nerealnost dokumenta.
"Manjkal, ker mu je nerodno"
Anže Logar (SDS) je dejal, da je Jankoviću zaradi rebalansa proračuna nerodno, zato ga po njegovih besedah na današnji seji ni. Povedal je, da je rebalans nerealen, temelji na napačnih predpostavkah ter da je "skregan z normalno človeško logiko". Ob tem je dejal še, da je Janković v sedmih letih županovanja popolnoma izropal mestno blagajno.
Več denarja za projekt Polje III
Mestni svetniki so potrdili tudi predlog rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL za letošnje leto. V rebalansu predvideni prihodki in odhodki sklada so višji kot v sprejetem finančnem načrtu. Direktor JSS MOL Sašo Rink je povedal, da se z rebalansom povišujejo sredstva za projekt Polje III, zagotavljajo pa tudi dodatna sredstva za nakup stanovanj na trgu. Pri tem je pojasnil, da se primanjkljaj neprofitnih stanovanj še ne bo bistveno zmanjšal.
Svetniki so dali zeleno luč tudi letošnjima poslovnima načrtoma javnih podjetij Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Žale, sprejeli pa so tudi predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje nekdanjega Kolizeja. Na območju prostorskega načrta so predvideni poslovni objekt trikotne oblike vzdolž Gosposvetske ceste, večstanovanjski objekt v obliki črke H v nadaljevanju od poslovnega objekta v osrednjem delu območja in samostojen večstanovanjski objekt v južnem delu območja.
V predlogu prostorskega načrta, ki so ga svetniki potrdili danes, je med drugim določeno, da je v 1. nadstropju stavbe ob Gosposvetski ulici treba urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti. Poleg tega je v dokumentu zapisano, da je ureditev Gosposvetske ceste dopustna v etapah. Določeno je tudi, da je treba zaradi izjemnega kulturnega pomena Kolizeja del novega kompleksa nameniti sodobni muzejski predstavitvi zgodovine razvoja palače s ključnimi dejavnosti, ki so se odvijale v njej.
### Odziv:
Ljubljanski svetniki so navkljub opozicijskim opozorilom, da je rebalans proračuna nerealen in skregan z logiko, rebalans sprejeli. |
Vlada ni sprejela zakona o ratifikaciji
Premier Borut Pahor je pretekli torek v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve dejal, da bo vlada sporazum poslala v presojo ustavnemu sodišču.
"Ko bom jutri podpisal v Stockholmu sporazum s predsednico hrvaške vlade sem se odločil, da bom vladi predlagal, da ob sprejemu Predloga zakona o ratifikaciji tega arbitražnega sporazuma pošljem ta sporazum na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče naj pred ratifikacijo tega arbitražnega sporazuma presodi ali je karkoli zapisano v njem v nasprotju s slovensko Ustavo. Vi veste, da so se oglasili nekateri pravniki, ki so izrazili glede tega nekatere pomisleke in Slovenija je že dvakrat to storila, mislim, da je to storila v času sprejemanja vatikanskega sporazuma in v času sporazuma o maloobmejnem sodelovanju. Torej, ne bomo naredili nič novega."
A danes je napoved relativiziral, zato je ustavna presoja pod vprašajem.
Tudi zakona o ratifikaciji vlada danes ni sprejela, na dnevnem redu naj bi bil znova v torek, pa tudi odločitev, ali bodo sporazum poslali ustavnim sodnikom, še ni dokončna. Pahor bo premisilil, dodaja pa, da "ne ustavna presoja ne referendum ne pomenita dvoma v to, da je sporazum dober". Ponovil je, da za dvotretjinsko večino za sprejem sporazuma ni pravne podlage, saj Slovenija svoje suverenosti s sporazumom ne prenaša na mednarodne institucije.
Kot določa sporazum, bi arbitražno sodišče delo začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Naloga sodišča pa je, da na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določi potek morske in kopenske meje.
Enostranska izjava - da ali ne
Je pa Pahor danes priznal, da je za hrvaško ločeno izjavo k arbitražnemu sporazumu vedel. Hrvaški premierki Jadranki Kosor je, kot je povedal danes, dejal, da ima Hrvaška do nje pravico, za Slovenijo pa je bilo pomembno predvsem to, da zanjo ni jamčilo švedsko predsedstvo, medtem ko je danes dejal: "Pričanje ZDA za nas ni bistveno. Če so se tako odločili, to spoštujemo."
Naša vlada se bo do torka odločila, kaj bo naredila s slovensko enostransko izjavo, potem ko je Kosorjeva podpisala hrvaško. Ta se glasi: "Nič v Sporazumu med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem."
Slovenska izjava se zato glasi nasprotno: "Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Republike Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem." | Slovenija bo o svoji ločeni izjavi glede stika z odprtim morjem v arbitražnem sporazumu odločila do torka, ni pa več jasno, ali bo vlada sporazum poslala v presojo ustavnemu sodišču. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Vlada ni sprejela zakona o ratifikaciji
Premier Borut Pahor je pretekli torek v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve dejal, da bo vlada sporazum poslala v presojo ustavnemu sodišču.
"Ko bom jutri podpisal v Stockholmu sporazum s predsednico hrvaške vlade sem se odločil, da bom vladi predlagal, da ob sprejemu Predloga zakona o ratifikaciji tega arbitražnega sporazuma pošljem ta sporazum na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče naj pred ratifikacijo tega arbitražnega sporazuma presodi ali je karkoli zapisano v njem v nasprotju s slovensko Ustavo. Vi veste, da so se oglasili nekateri pravniki, ki so izrazili glede tega nekatere pomisleke in Slovenija je že dvakrat to storila, mislim, da je to storila v času sprejemanja vatikanskega sporazuma in v času sporazuma o maloobmejnem sodelovanju. Torej, ne bomo naredili nič novega."
A danes je napoved relativiziral, zato je ustavna presoja pod vprašajem.
Tudi zakona o ratifikaciji vlada danes ni sprejela, na dnevnem redu naj bi bil znova v torek, pa tudi odločitev, ali bodo sporazum poslali ustavnim sodnikom, še ni dokončna. Pahor bo premisilil, dodaja pa, da "ne ustavna presoja ne referendum ne pomenita dvoma v to, da je sporazum dober". Ponovil je, da za dvotretjinsko večino za sprejem sporazuma ni pravne podlage, saj Slovenija svoje suverenosti s sporazumom ne prenaša na mednarodne institucije.
Kot določa sporazum, bi arbitražno sodišče delo začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Naloga sodišča pa je, da na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določi potek morske in kopenske meje.
Enostranska izjava - da ali ne
Je pa Pahor danes priznal, da je za hrvaško ločeno izjavo k arbitražnemu sporazumu vedel. Hrvaški premierki Jadranki Kosor je, kot je povedal danes, dejal, da ima Hrvaška do nje pravico, za Slovenijo pa je bilo pomembno predvsem to, da zanjo ni jamčilo švedsko predsedstvo, medtem ko je danes dejal: "Pričanje ZDA za nas ni bistveno. Če so se tako odločili, to spoštujemo."
Naša vlada se bo do torka odločila, kaj bo naredila s slovensko enostransko izjavo, potem ko je Kosorjeva podpisala hrvaško. Ta se glasi: "Nič v Sporazumu med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem."
Slovenska izjava se zato glasi nasprotno: "Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Republike Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem."
### Odziv:
Slovenija bo o svoji ločeni izjavi glede stika z odprtim morjem v arbitražnem sporazumu odločila do torka, ni pa več jasno, ali bo vlada sporazum poslala v presojo ustavnemu sodišču. |
Na regrat brez skrbi
Joda, ki ga vdihavamo v morskem zraku, ni dovolj niti za preprečevanje bolezni ščitnice, zato ga dodajamo soli. Da bi bil morski zrak boljša obramba pred posledicami morebitnega radioaktivnega sevanja iz oblaka iz Japonske, ki naj bi v dveh tednih prišel do nas, pa sploh ne. Oblak namreč ne bi prinesel le jodovih izotopov, komentira Milan Krek, direktor območne enote Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
Poudarja, da zdaj gotovo še ni nobenega razloga za paniko. Verjamem, da so spomini na černobilsko katastrofo med ljudmi še živi in vsekakor velja spremljati dogajanje ter biti pozoren na morebitna opozorila pristojnih ustanov, toda za zdaj lahko jeste regrat brez skrbi in uživate vse, kar raste zunaj, dodaja. | Jod. V zraku ga je premalo še za vsakdanje življenje. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Na regrat brez skrbi
Joda, ki ga vdihavamo v morskem zraku, ni dovolj niti za preprečevanje bolezni ščitnice, zato ga dodajamo soli. Da bi bil morski zrak boljša obramba pred posledicami morebitnega radioaktivnega sevanja iz oblaka iz Japonske, ki naj bi v dveh tednih prišel do nas, pa sploh ne. Oblak namreč ne bi prinesel le jodovih izotopov, komentira Milan Krek, direktor območne enote Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
Poudarja, da zdaj gotovo še ni nobenega razloga za paniko. Verjamem, da so spomini na černobilsko katastrofo med ljudmi še živi in vsekakor velja spremljati dogajanje ter biti pozoren na morebitna opozorila pristojnih ustanov, toda za zdaj lahko jeste regrat brez skrbi in uživate vse, kar raste zunaj, dodaja.
### Odziv:
Jod. V zraku ga je premalo še za vsakdanje življenje. |
Najrevnejšim zastonj dopolnilno zavarovanje
Upravičenci z že sklenjenim zavarovanjem
Upravičencem do kritja stroškov, ki že imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, naministrstvu za delo svetujejo, da vložijo zahtevo za mirovanje zavarovanja, kot dokazilo papriložijo kopijo odločbe do denarne socialne pomoči ali kopijo odločbe pristojnega centra zasocialno delo do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Upravičenci do doplačil iz socialnih razlogov so prejemniki denarne socialne pomoči inosebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te denarne socialne pomoči. Po sedanjih izračunih bo dotakega kritja stroškov upravičena na primer samska oseba, katere dohodek ne presega 221,70 evra. Vprimeru para dohodek ne sme presegati zneska 376,89 evra, dohodek matere samohranilke z enimotrokom 354,72 evra, z dvema otrokoma pa 421,23 evra.
Skoraj 100.000 upravičencev
V državnem proračunu za naslednje leto je za to rezerviranih osem milijonov evrovsredstev. Po prvih ocenah naj bi bilo upravičencev do takega kritja stroškov zdravstvenegazavarovanja 99.600, kar bi letno na osebo znašalo 216 evrov. V tem primeru bo država potrebovala21,5 milijona evrov, a po podatkih ministrstva za delo je dejansko mesečno do pomoči upravičenihdobrih 45.000 ljudi, kar pa bo znašalo približno 11 milijonov evrov.
Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član bo do kritja razlike upravičen za časprejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za njeno pridobitev. Tistimobčanom, ki že prejemajo denarno socialno pomoč in imajo temu ustrezno odločbo, ne bo treba storitiničesar, saj so že s samo odločbo upravičeni do kritja razlike do polne cene vrednosti zdravstvenihstoritev, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Vloge za tiste brez socialne pomoči
Tisti, ki pogoje izpolnjujejo, a odločbe Centra za socialno delo o upravičenosti do denarnesocialne pomoči iz kakršnegakoli razloga nimajo, pa bodo morali oddati posebno vlogo, s katero bocenter ugotovil, ali izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč in so zato upravičeni tudi dokritja omenjene razlike. Odločbe centrov se bodo prvič izdale za tri mesece, pri ponovni vlogi pajih bodo izdali za največ šest mesecev. Tistim, ki so trajno nezmožni za delo, pa se lahko odločbaizjemoma dodeli za eno leto. | Socialno najšibkejši državljani so z letošnjim letom upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, torej do storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Najrevnejšim zastonj dopolnilno zavarovanje
Upravičenci z že sklenjenim zavarovanjem
Upravičencem do kritja stroškov, ki že imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, naministrstvu za delo svetujejo, da vložijo zahtevo za mirovanje zavarovanja, kot dokazilo papriložijo kopijo odločbe do denarne socialne pomoči ali kopijo odločbe pristojnega centra zasocialno delo do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Upravičenci do doplačil iz socialnih razlogov so prejemniki denarne socialne pomoči inosebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te denarne socialne pomoči. Po sedanjih izračunih bo dotakega kritja stroškov upravičena na primer samska oseba, katere dohodek ne presega 221,70 evra. Vprimeru para dohodek ne sme presegati zneska 376,89 evra, dohodek matere samohranilke z enimotrokom 354,72 evra, z dvema otrokoma pa 421,23 evra.
Skoraj 100.000 upravičencev
V državnem proračunu za naslednje leto je za to rezerviranih osem milijonov evrovsredstev. Po prvih ocenah naj bi bilo upravičencev do takega kritja stroškov zdravstvenegazavarovanja 99.600, kar bi letno na osebo znašalo 216 evrov. V tem primeru bo država potrebovala21,5 milijona evrov, a po podatkih ministrstva za delo je dejansko mesečno do pomoči upravičenihdobrih 45.000 ljudi, kar pa bo znašalo približno 11 milijonov evrov.
Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član bo do kritja razlike upravičen za časprejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za njeno pridobitev. Tistimobčanom, ki že prejemajo denarno socialno pomoč in imajo temu ustrezno odločbo, ne bo treba storitiničesar, saj so že s samo odločbo upravičeni do kritja razlike do polne cene vrednosti zdravstvenihstoritev, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Vloge za tiste brez socialne pomoči
Tisti, ki pogoje izpolnjujejo, a odločbe Centra za socialno delo o upravičenosti do denarnesocialne pomoči iz kakršnegakoli razloga nimajo, pa bodo morali oddati posebno vlogo, s katero bocenter ugotovil, ali izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč in so zato upravičeni tudi dokritja omenjene razlike. Odločbe centrov se bodo prvič izdale za tri mesece, pri ponovni vlogi pajih bodo izdali za največ šest mesecev. Tistim, ki so trajno nezmožni za delo, pa se lahko odločbaizjemoma dodeli za eno leto.
### Odziv:
Socialno najšibkejši državljani so z letošnjim letom upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, torej do storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. |
Živijo pod plombami
Čaka pravnomočno
Plomba. Predvidoma spomladi naj bi višje sodišče obravnavalo pritožbo Bineta Kordeža, ki so ga na ljubljanskem sodišču septembra obsodili na pet let zapora zaradi oškodovanja Merkurja.
Zamrznitve premoženja. Vsaj 31 nekdaj vplivnim poslovnežem, gospodarstvenikom, domnevnim preprodajalcem droge in drugim domnevnim kriminalcem so sodišča do nadaljnjega prepovedala razpolagati s premoženjem ali ga celo prodajati. V 31 postopkih, ki jih vodijo zoper domnevne kriminalce, je namreč tožilcem za pregon organiziranega kriminala uspelo doseči, da so sodišča tem posameznikom njihova premoženja začasno zamrznila.
Plomb bo lahko še več
Sumijo jih namreč, da so vsaj del tega premoženja pridobili s kaznivimi dejanji, zaradi katerih jih preiskujejo ali jim celo že sodijo. “Večina zamrznitev se nanaša na kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja ter neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,” pojasnjujejo na specializiranem državnem tožilstvu (SDT),
Če in ko bi sodiščem s pravnomočno sodbo tem ljudem uspelo dokazati, da so res naklepno denimo močno oškodovali podjetja, ki so jih nekdaj vodili, in pri tem sami hkrati nezakonito obogateli, ne bo več nobenih ovir za to, da jim sodišče vse to zdaj zamrznjeno premoženje na koncu tudi dejansko odvzame. Z izkupičkom od prodaje tega premoženja pa bi povrnili škodo, ki je podjetjem ali posameznim zaposlenim nastala zaradi kriminalnega poslovanja njihovih nekdanjih šefov. Ker gre za konkretne zadeve, ki še niso pravnomočno končane, nam s tožilstva točnega števila ljudi, ki jim to grozi, niso mogli posredovati.
Neuradno: tudi Tovšakova
Z družinskimi in počitniškimi hišami, delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ter celo določenimi vsotami denarja sicer trenutno ne smejo razpolagati nekdanji šef Merkurja Bine Kordež, njegova nekdanja sodelavka v podjetju Marta Bertoncelj, nekdanji šef Pivovarne Laško Boško Šrot, nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, neuradno pa tudi nekdanja šefinja Vegrada Hilda Tovšak.
Kako poteka?
Policija naj bi proti vsem opravila finančno preiskavo takoj, ko so pred leti prvič začeli preiskovati njihove domnevno nezakonite posle. Taka finančna preiskava zajema dejavnosti, kot so iskanje, identifikacija in sledenje, ki so pomembne za ugotovitev protipravno pridobljene premoženjske koristi z določenim kaznivim dejanjem. “Na tej osnovi je nato možno zavarovanje premoženjske koristi v predkazenskem postopku s ciljem končnega odvzema te koristi,” pojasnjujejo na policiji.
Predlani so takšno finančno preiskavo opravili pri skoraj 400 posameznikih in podjetjih, lani pa še pri 170. “Ko so obstajali pogoji za zavarovanje pridobljene koristi, smo predlani na pristojna tožilstva podali 69 pobud za začasno zavarovanje premoženjske koristi, lani pa 135,” dodajajo na SDT. | Kriminal. Bine Kordež in Srečko Prijatelj bi lahko med prvimi ostala brez svojega premoženja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Živijo pod plombami
Čaka pravnomočno
Plomba. Predvidoma spomladi naj bi višje sodišče obravnavalo pritožbo Bineta Kordeža, ki so ga na ljubljanskem sodišču septembra obsodili na pet let zapora zaradi oškodovanja Merkurja.
Zamrznitve premoženja. Vsaj 31 nekdaj vplivnim poslovnežem, gospodarstvenikom, domnevnim preprodajalcem droge in drugim domnevnim kriminalcem so sodišča do nadaljnjega prepovedala razpolagati s premoženjem ali ga celo prodajati. V 31 postopkih, ki jih vodijo zoper domnevne kriminalce, je namreč tožilcem za pregon organiziranega kriminala uspelo doseči, da so sodišča tem posameznikom njihova premoženja začasno zamrznila.
Plomb bo lahko še več
Sumijo jih namreč, da so vsaj del tega premoženja pridobili s kaznivimi dejanji, zaradi katerih jih preiskujejo ali jim celo že sodijo. “Večina zamrznitev se nanaša na kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja ter neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,” pojasnjujejo na specializiranem državnem tožilstvu (SDT),
Če in ko bi sodiščem s pravnomočno sodbo tem ljudem uspelo dokazati, da so res naklepno denimo močno oškodovali podjetja, ki so jih nekdaj vodili, in pri tem sami hkrati nezakonito obogateli, ne bo več nobenih ovir za to, da jim sodišče vse to zdaj zamrznjeno premoženje na koncu tudi dejansko odvzame. Z izkupičkom od prodaje tega premoženja pa bi povrnili škodo, ki je podjetjem ali posameznim zaposlenim nastala zaradi kriminalnega poslovanja njihovih nekdanjih šefov. Ker gre za konkretne zadeve, ki še niso pravnomočno končane, nam s tožilstva točnega števila ljudi, ki jim to grozi, niso mogli posredovati.
Neuradno: tudi Tovšakova
Z družinskimi in počitniškimi hišami, delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ter celo določenimi vsotami denarja sicer trenutno ne smejo razpolagati nekdanji šef Merkurja Bine Kordež, njegova nekdanja sodelavka v podjetju Marta Bertoncelj, nekdanji šef Pivovarne Laško Boško Šrot, nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, neuradno pa tudi nekdanja šefinja Vegrada Hilda Tovšak.
Kako poteka?
Policija naj bi proti vsem opravila finančno preiskavo takoj, ko so pred leti prvič začeli preiskovati njihove domnevno nezakonite posle. Taka finančna preiskava zajema dejavnosti, kot so iskanje, identifikacija in sledenje, ki so pomembne za ugotovitev protipravno pridobljene premoženjske koristi z določenim kaznivim dejanjem. “Na tej osnovi je nato možno zavarovanje premoženjske koristi v predkazenskem postopku s ciljem končnega odvzema te koristi,” pojasnjujejo na policiji.
Predlani so takšno finančno preiskavo opravili pri skoraj 400 posameznikih in podjetjih, lani pa še pri 170. “Ko so obstajali pogoji za zavarovanje pridobljene koristi, smo predlani na pristojna tožilstva podali 69 pobud za začasno zavarovanje premoženjske koristi, lani pa 135,” dodajajo na SDT.
### Odziv:
Kriminal. Bine Kordež in Srečko Prijatelj bi lahko med prvimi ostala brez svojega premoženja. |
Varuhinja ukrepala
Ukrep. Urad varuha človekovih pravic je včeraj sodišču v Slovenj Gradcu predlagal, naj sodišče čimprej sprejme odločitev. Pri tem je posebej opozoril na upoštevanje koristi otroka. S tem bi lahko ustavilo izvrševanje pravnomočne sodbe, s katero je bila deklica dodeljena materi oziroma bi živela tudi z dedkom, ki naj bi jo spolno zlorabljal. Sodišču smo predlagali, naj upošteva mnenje pristojnega centra za socialno delo (CSD), predvsem pa korist otroka, ki bi bila z izvedbo izvršilnega postopka lahko ogrožena, so nam sporočili iz urada varuha.
CSD ni dovolj preverjal
Dopis smo prejeli, o njem bo v ponedeljek odločala pristojna sodnica, je za Žurnal potrdil predsednik Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Zvonko Ulcej. Sum spolne zlorabe policija še preiskuje in o tem obvešča pristojno tožilstvo, so sporočili s slovenjgraške policije. Smo pa v uredništvu Žurnala pridobili zapisnik CSD Ravne na Koroškem, v katerem direktorica Sonja Tiršek priznava, da njene strokovne službe v preteklosti niso dovolj preverjale morebitne dekličine ogroženosti s strani dedka - ki ga pri dveh hišnih obiskih sploh ni bilo zraven. Ugotavljamo, da je bila sodišču posredovana napačna informacija o ustreznosti varnosti okolja pri dekličini materi, piše v zapisniku. V njem CSD Ravne sodišču predlaga, naj po uradni dolžnosti takoj zavaruje deklico tako, da nemudoma izda začasno odredbo o predodelitvi očetu.
Deklica je namreč živela pri očetu, k mami je hodila na stike, a naj bi jo tam po besedah socialne zagovornice iz društva Moč Natalije Markač spolno izkoriščal dedek. Omamljal jo je, se drgnil ob spolovilo in jo golo fotografiral, je navedla Markačeva. Sodišča pa so na podlagi napačnega prvega mnenja CSD pozneje samo potrjevala prvotno sodbo - s katero je bila deklica na podlagi napačnega mnenja CSD dodeljena materi -, ne da bi se poglabljala v podrobnosti in preverjala dejstva, trdi Markačeva. | Slovenj Gradec. Iz urada varuhinje pozvali sodišče, naj postopa v korist otroka. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Varuhinja ukrepala
Ukrep. Urad varuha človekovih pravic je včeraj sodišču v Slovenj Gradcu predlagal, naj sodišče čimprej sprejme odločitev. Pri tem je posebej opozoril na upoštevanje koristi otroka. S tem bi lahko ustavilo izvrševanje pravnomočne sodbe, s katero je bila deklica dodeljena materi oziroma bi živela tudi z dedkom, ki naj bi jo spolno zlorabljal. Sodišču smo predlagali, naj upošteva mnenje pristojnega centra za socialno delo (CSD), predvsem pa korist otroka, ki bi bila z izvedbo izvršilnega postopka lahko ogrožena, so nam sporočili iz urada varuha.
CSD ni dovolj preverjal
Dopis smo prejeli, o njem bo v ponedeljek odločala pristojna sodnica, je za Žurnal potrdil predsednik Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Zvonko Ulcej. Sum spolne zlorabe policija še preiskuje in o tem obvešča pristojno tožilstvo, so sporočili s slovenjgraške policije. Smo pa v uredništvu Žurnala pridobili zapisnik CSD Ravne na Koroškem, v katerem direktorica Sonja Tiršek priznava, da njene strokovne službe v preteklosti niso dovolj preverjale morebitne dekličine ogroženosti s strani dedka - ki ga pri dveh hišnih obiskih sploh ni bilo zraven. Ugotavljamo, da je bila sodišču posredovana napačna informacija o ustreznosti varnosti okolja pri dekličini materi, piše v zapisniku. V njem CSD Ravne sodišču predlaga, naj po uradni dolžnosti takoj zavaruje deklico tako, da nemudoma izda začasno odredbo o predodelitvi očetu.
Deklica je namreč živela pri očetu, k mami je hodila na stike, a naj bi jo tam po besedah socialne zagovornice iz društva Moč Natalije Markač spolno izkoriščal dedek. Omamljal jo je, se drgnil ob spolovilo in jo golo fotografiral, je navedla Markačeva. Sodišča pa so na podlagi napačnega prvega mnenja CSD pozneje samo potrjevala prvotno sodbo - s katero je bila deklica na podlagi napačnega mnenja CSD dodeljena materi -, ne da bi se poglabljala v podrobnosti in preverjala dejstva, trdi Markačeva.
### Odziv:
Slovenj Gradec. Iz urada varuhinje pozvali sodišče, naj postopa v korist otroka. |
Povečan promet na cestah
Ob zaključku podaljšanega vikenda so se proti domu odpravili številni, ki so dopustovali. Zaradi tega je bil popoldan nekolikko povečan promet iz smeri morja proti notranjosti države in naprej proti mejnim prehodom z Avstrijo. Gost promet je bil tudi zaradi verskega praznika, predvsem v okolici romarskih središč.
Trenutno je zgoščen promet le še na cesti Dragonja-Šmarje-Koper.
Zaradi okvare vozila je na mariborski vzhodni obvoznici pred pokritim vkopom Malečnik iz smeri Šentilja oviran promet.
Kot je že v navadi v poletnih mesecih, bodo tudi ta konec tedna mejni prehodi obremenjeni. Če se želite izogniti gneči, pri vstopu ali izstopu iz države uporabite alternativne mejne prehode.
Danes velja prepoved prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, do 21. ure ter na primorskih cestah do 22. ure.
Na Hrvaškem še brez posebnosti
Povečan je bil tudi promet na večini cest in avtocest na Hrvaškem v smeri iz obale proti notranjosti. Predvsem je bil gost promet na mostu na Krk, na Jadranski magistrali (D 8) ter na istrskem ipsilonu, kjer so vozila vozila v počasni koloni proti mejnim prehodom Dragonja in Sečovlje.
O povečanem prometu so poročali tudi iz bližine romarskih središč. | Na cestah je bil danes nekoliko povečan promet zaradi vračanja dopustnikov s Hrvaške in v okolici romarskih središč. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Povečan promet na cestah
Ob zaključku podaljšanega vikenda so se proti domu odpravili številni, ki so dopustovali. Zaradi tega je bil popoldan nekolikko povečan promet iz smeri morja proti notranjosti države in naprej proti mejnim prehodom z Avstrijo. Gost promet je bil tudi zaradi verskega praznika, predvsem v okolici romarskih središč.
Trenutno je zgoščen promet le še na cesti Dragonja-Šmarje-Koper.
Zaradi okvare vozila je na mariborski vzhodni obvoznici pred pokritim vkopom Malečnik iz smeri Šentilja oviran promet.
Kot je že v navadi v poletnih mesecih, bodo tudi ta konec tedna mejni prehodi obremenjeni. Če se želite izogniti gneči, pri vstopu ali izstopu iz države uporabite alternativne mejne prehode.
Danes velja prepoved prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, do 21. ure ter na primorskih cestah do 22. ure.
Na Hrvaškem še brez posebnosti
Povečan je bil tudi promet na večini cest in avtocest na Hrvaškem v smeri iz obale proti notranjosti. Predvsem je bil gost promet na mostu na Krk, na Jadranski magistrali (D 8) ter na istrskem ipsilonu, kjer so vozila vozila v počasni koloni proti mejnim prehodom Dragonja in Sečovlje.
O povečanem prometu so poročali tudi iz bližine romarskih središč.
### Odziv:
Na cestah je bil danes nekoliko povečan promet zaradi vračanja dopustnikov s Hrvaške in v okolici romarskih središč. |
Cene plina v nebo?
“Posledica te zgodovinske napake, ki so jo potrdili mestni svetniki s potrditvijo prodaje plinovoda, bo pomenila znatno zvišanje omrežnine za uporabnike plina in posledično tudi toplote v Mestni občini Maribor (MOM),” je po sprejetju odloka o prodaji plinovodnega omrežja pojasnil Tomaž Orešič, mestni svetnik LDS.
Nerealna cena?
Svetniki so se včeraj odločali, ali bo v prodajo kmalu šlo plinovodno omrežje po ceni 42 milijonov evrov, ki je za zdaj v lasti MOM. Naj spomnimo, da so se ob sprejetju proračuna za letos svetniki opredelili, da se ta nepremičnina proda, vendar se je takrat omenjala cena okoli 17 milijonov evrov, kot morebitni kupec pa občinska Energetika Maribor. Viri blizu MOM navajajo, da se po zdaj občutno višji ceni za nakup naj ne bi niti zanimali. Kot morebitna kupca omrežja bi se lahko po besedah našega vira pojavila Istrabenz plini in podjetje Adriaplin.
“Če bo kdo kupil omrežje po višji ceni od knjigovodske, ki je nekaj več kot 12 milijonov evrov, bo želel razliko v ceni nekako upravičiti. To pa bo lahko dosegel samo z dvigom omrežnine,” je še pojasnil Orešič. Proti prodaji je bila tudi preostala opozicija, glasovanja pa se je vzdržal tudi SDS.
Ne pod 42 milijonov
Vili Eisenhut, direktor urada za komunalo, promet in prostor, je pojasnil, da ne more napovedati, kdaj bi se lahko plinovodno omrežje prodalo. “Zagotovo še to leto,” je dodal. “Imamo še varovalke, da se cene omrežnine ne bi dvignile,” pa je zagotovila Milica Simonič Steiner, direktorica mestne uprave MOM, in dodala, da pod 42 milijoni MOM ne bo prodala plinovodnega omrežja, saj jih k takemu znesku zavezuje cenitev. | Omrežje v prodajo. Opozicija opozarja na škodljivost sprejetja dopolnitve odloka o prodaji. MOM zagotavlja, da so še varovalke. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Cene plina v nebo?
“Posledica te zgodovinske napake, ki so jo potrdili mestni svetniki s potrditvijo prodaje plinovoda, bo pomenila znatno zvišanje omrežnine za uporabnike plina in posledično tudi toplote v Mestni občini Maribor (MOM),” je po sprejetju odloka o prodaji plinovodnega omrežja pojasnil Tomaž Orešič, mestni svetnik LDS.
Nerealna cena?
Svetniki so se včeraj odločali, ali bo v prodajo kmalu šlo plinovodno omrežje po ceni 42 milijonov evrov, ki je za zdaj v lasti MOM. Naj spomnimo, da so se ob sprejetju proračuna za letos svetniki opredelili, da se ta nepremičnina proda, vendar se je takrat omenjala cena okoli 17 milijonov evrov, kot morebitni kupec pa občinska Energetika Maribor. Viri blizu MOM navajajo, da se po zdaj občutno višji ceni za nakup naj ne bi niti zanimali. Kot morebitna kupca omrežja bi se lahko po besedah našega vira pojavila Istrabenz plini in podjetje Adriaplin.
“Če bo kdo kupil omrežje po višji ceni od knjigovodske, ki je nekaj več kot 12 milijonov evrov, bo želel razliko v ceni nekako upravičiti. To pa bo lahko dosegel samo z dvigom omrežnine,” je še pojasnil Orešič. Proti prodaji je bila tudi preostala opozicija, glasovanja pa se je vzdržal tudi SDS.
Ne pod 42 milijonov
Vili Eisenhut, direktor urada za komunalo, promet in prostor, je pojasnil, da ne more napovedati, kdaj bi se lahko plinovodno omrežje prodalo. “Zagotovo še to leto,” je dodal. “Imamo še varovalke, da se cene omrežnine ne bi dvignile,” pa je zagotovila Milica Simonič Steiner, direktorica mestne uprave MOM, in dodala, da pod 42 milijoni MOM ne bo prodala plinovodnega omrežja, saj jih k takemu znesku zavezuje cenitev.
### Odziv:
Omrežje v prodajo. Opozicija opozarja na škodljivost sprejetja dopolnitve odloka o prodaji. MOM zagotavlja, da so še varovalke. |
Na srečo le vaja
V Domu starejših občanov Trebnje je potekala gasilska vaja, v kateri so sodelovali prostovoljna gasilska društva iz Trebnjega, Ponikev, Račjega sela in Lukovka ter ekipa nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Trebnje. Mislim, da je stavba s požarnovarnostnega vidika povsem nenevarna, problematični so lahko stanovalci, je povedal Anton Strah, predsednik Gasilske zveze Trebnje.
V domu je 178 stanovalcev. Od tega jih je približno 20 odstotkov nepokretnih oziroma gibalno oviranih, je pojasnila Branka Kržič, direktorica doma.
Če bi dejansko nastal požar, bi bilo reševanje glede na specifično populacijo izjemno oteženo, meni Vera Rozman, direktorica zdravstvenega doma. Precej je nepokretnih in morali bi jih evakuirati s pomočjo nosil in osebja. Mislim, da bi bila akcija izjemno zahtevna, je dodala. | Gasilska vaja. Predvidela požar v sobah prvega nadstropja. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Na srečo le vaja
V Domu starejših občanov Trebnje je potekala gasilska vaja, v kateri so sodelovali prostovoljna gasilska društva iz Trebnjega, Ponikev, Račjega sela in Lukovka ter ekipa nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Trebnje. Mislim, da je stavba s požarnovarnostnega vidika povsem nenevarna, problematični so lahko stanovalci, je povedal Anton Strah, predsednik Gasilske zveze Trebnje.
V domu je 178 stanovalcev. Od tega jih je približno 20 odstotkov nepokretnih oziroma gibalno oviranih, je pojasnila Branka Kržič, direktorica doma.
Če bi dejansko nastal požar, bi bilo reševanje glede na specifično populacijo izjemno oteženo, meni Vera Rozman, direktorica zdravstvenega doma. Precej je nepokretnih in morali bi jih evakuirati s pomočjo nosil in osebja. Mislim, da bi bila akcija izjemno zahtevna, je dodala.
### Odziv:
Gasilska vaja. Predvidela požar v sobah prvega nadstropja. |
Univerza zahteva konkretne dokaze
Za gledanje videa je potrebno omogočit javaskripto!
iprom_AD(88);
Na predstavitvi peticije proti omejevanju akademskega prostora je sociolog Borut Rončevićpovedal, da slovenski akademski prostor postaja prostor birokratskega omejevanja in ustrahovanja.Predlog novele zakona o visokem šolstvu je neposreden napad dela slovenske politike in vodstvaštirih univerz na Slovenijo in slovenske regije, je zatrdil sociolog.
"Rektor ali rektorica svojega zaposlenega povabita na pogovor in ga postavita preddejstvo," je pojasnil. Pri tem je omenil, da je za pogovor denimo dovolj sodelovanje v nekemuredniškem odboru ali pisanje mnenj za svet za akreditacijo o kakšnem javnem zavodu.
Rončević, sicer profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in direktorUniverzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, je na konferenci glede svojih očitkov oustrahovanju pojasnil, da se spreminjajo pravilniki, "ki določajo ostre določbe", in da prihaja do konkretnih ustrahovanj.
Univerza trditve zavrača
Na Univerzi v Ljubljani (UL) ostro zavračajo Rončevićeve "grobe, zlonamerne in neutemeljene obtožbe". Slednji vodstvu UL "popolnoma neutemeljeno očita šikaniranje na delovnem mestu", zato ga pozivajo, naj svojetrditve podkrepi z dokazi. V nasprotnem primeru bo UL "uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za varstvo svojega dobrega imena".
Ljubljanska univerza ima delovnopravna pogodbena razmerja z zaposlenimi dosledno urejena vskladu z določili zakona o delovnih razmerjih. Zakon, kot navajajo na univerzi, pa med drugimdoloča, da "med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj alituj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravljadelodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco". iprom_AD(88);
Svoboda tistih, ki se izobražujejo, in tistih, ki izobražujejo
Tudi akademik Janko Kos je opozoril, da v Sloveniji prihaja do pojavov, ki omejujejo svobodoakademskega izobraževanja. Kot meni, pri 57. členu ustave, ki govori o svobodi izobraževanja, negre samo za svobodo tistih, ki se izobražujejo, ampak tudi svobodo tistih, ki izobražujejo. Tem,ugotavlja akademik, mora biti zagotovljena svoboda izbiranja ustanov, na katerih bodo predavali. Teustanove pa morajo biti odprte in konkurenčne, je dejal in dodal, da predlog novele visokošolskegazakona zmanjšuje odprtost in konkurenčnost.
Glede tega, koliko je peticija, ki jo je med drugim podpisal tudi kandidat na evropskihvolitvah in bivši minister za šolstvo Milan Zver, povezana s politiko, Kos meni, da s politiko ni povezav in da pripodpisnikih ne gre za politično-ideološko enovito skupino. Zdi pa se mu dobro, da jo je Zverpodpisal, in dodaja, da bi bilo dobro, če bi jo podpisal tudi sedanji minister za šolstvo Igor Lukšič. | Akademik Borut Rončević vodstvu ljubljanske univerze očita šikaniranje na delovnem mestu, zato univerza želi konkretne dokaze. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Univerza zahteva konkretne dokaze
Za gledanje videa je potrebno omogočit javaskripto!
iprom_AD(88);
Na predstavitvi peticije proti omejevanju akademskega prostora je sociolog Borut Rončevićpovedal, da slovenski akademski prostor postaja prostor birokratskega omejevanja in ustrahovanja.Predlog novele zakona o visokem šolstvu je neposreden napad dela slovenske politike in vodstvaštirih univerz na Slovenijo in slovenske regije, je zatrdil sociolog.
"Rektor ali rektorica svojega zaposlenega povabita na pogovor in ga postavita preddejstvo," je pojasnil. Pri tem je omenil, da je za pogovor denimo dovolj sodelovanje v nekemuredniškem odboru ali pisanje mnenj za svet za akreditacijo o kakšnem javnem zavodu.
Rončević, sicer profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in direktorUniverzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, je na konferenci glede svojih očitkov oustrahovanju pojasnil, da se spreminjajo pravilniki, "ki določajo ostre določbe", in da prihaja do konkretnih ustrahovanj.
Univerza trditve zavrača
Na Univerzi v Ljubljani (UL) ostro zavračajo Rončevićeve "grobe, zlonamerne in neutemeljene obtožbe". Slednji vodstvu UL "popolnoma neutemeljeno očita šikaniranje na delovnem mestu", zato ga pozivajo, naj svojetrditve podkrepi z dokazi. V nasprotnem primeru bo UL "uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za varstvo svojega dobrega imena".
Ljubljanska univerza ima delovnopravna pogodbena razmerja z zaposlenimi dosledno urejena vskladu z določili zakona o delovnih razmerjih. Zakon, kot navajajo na univerzi, pa med drugimdoloča, da "med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj alituj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravljadelodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco". iprom_AD(88);
Svoboda tistih, ki se izobražujejo, in tistih, ki izobražujejo
Tudi akademik Janko Kos je opozoril, da v Sloveniji prihaja do pojavov, ki omejujejo svobodoakademskega izobraževanja. Kot meni, pri 57. členu ustave, ki govori o svobodi izobraževanja, negre samo za svobodo tistih, ki se izobražujejo, ampak tudi svobodo tistih, ki izobražujejo. Tem,ugotavlja akademik, mora biti zagotovljena svoboda izbiranja ustanov, na katerih bodo predavali. Teustanove pa morajo biti odprte in konkurenčne, je dejal in dodal, da predlog novele visokošolskegazakona zmanjšuje odprtost in konkurenčnost.
Glede tega, koliko je peticija, ki jo je med drugim podpisal tudi kandidat na evropskihvolitvah in bivši minister za šolstvo Milan Zver, povezana s politiko, Kos meni, da s politiko ni povezav in da pripodpisnikih ne gre za politično-ideološko enovito skupino. Zdi pa se mu dobro, da jo je Zverpodpisal, in dodaja, da bi bilo dobro, če bi jo podpisal tudi sedanji minister za šolstvo Igor Lukšič.
### Odziv:
Akademik Borut Rončević vodstvu ljubljanske univerze očita šikaniranje na delovnem mestu, zato univerza želi konkretne dokaze. |
Čigav je Šmartinski dom?
Stražišče. Državljanska pobuda iz Stražišča je objavila dopis, v katerem od vpletenih v denacionalizacijo Ĺ martinskega doma zahteva določene odgovore in ukrepe v zvezi z njegovim lastništvom. Če odgovorov ne bodo dobili, se bodo obrnili na druge ustrezne organe, v skrajnem primeru pa naj bi razmišljali tudi o referendumu.
Ĺ martinski dom
Zgodovina. Zgrajen je bil leta 1931, leta 1980 so ga krajani z dvema samoprispevkoma in donacijami temeljito obnovili.
Leta 1996 je bil z denacionalizacijsko odločbo dodeljen fari Ĺ martin.
Lastnik je bil župnik
Državljanska pobuda si že vrsto let prizadeva, da bi krajanom vrnili Ĺ martinski dom, ki je bil leta 1996 z denacionalizacijsko odločbo dodeljen župniji Ĺ martin. “Cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige, zato tudi ne obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo. Lastnik je bil župnik, ki je dom podaril krajanom,” pojasnjuje Gorazd Zupančič iz državljanske pobude.
Pritožbeni roki so zastarali
Državljanska pobuda ni stranka v postopku, zato so želeli pridobiti Mestno občino Kranj (MOK) in Krajevno skupnost (KS) Stražišče, da bi se na odločbo o denacionalizaciji pritožili. “Pridobili smo pravno mnenje, ki govori v prid temu, da so pritožbeni roki za to zadevo zastarali,” pravi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan. Podobno mnenje o zadevi imajo tudi na MOK. Zupančič odgovarja, da zastaralni roki ne veljajo, saj cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, torej je ta odločba o denacionalizaciji nična. | Državljanska pobuda: Dom bi moral biti last krajanov, ne župnije Šmartin. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
Čigav je Šmartinski dom?
Stražišče. Državljanska pobuda iz Stražišča je objavila dopis, v katerem od vpletenih v denacionalizacijo Ĺ martinskega doma zahteva določene odgovore in ukrepe v zvezi z njegovim lastništvom. Če odgovorov ne bodo dobili, se bodo obrnili na druge ustrezne organe, v skrajnem primeru pa naj bi razmišljali tudi o referendumu.
Ĺ martinski dom
Zgodovina. Zgrajen je bil leta 1931, leta 1980 so ga krajani z dvema samoprispevkoma in donacijami temeljito obnovili.
Leta 1996 je bil z denacionalizacijsko odločbo dodeljen fari Ĺ martin.
Lastnik je bil župnik
Državljanska pobuda si že vrsto let prizadeva, da bi krajanom vrnili Ĺ martinski dom, ki je bil leta 1996 z denacionalizacijsko odločbo dodeljen župniji Ĺ martin. “Cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige, zato tudi ne obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo. Lastnik je bil župnik, ki je dom podaril krajanom,” pojasnjuje Gorazd Zupančič iz državljanske pobude.
Pritožbeni roki so zastarali
Državljanska pobuda ni stranka v postopku, zato so želeli pridobiti Mestno občino Kranj (MOK) in Krajevno skupnost (KS) Stražišče, da bi se na odločbo o denacionalizaciji pritožili. “Pridobili smo pravno mnenje, ki govori v prid temu, da so pritožbeni roki za to zadevo zastarali,” pravi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan. Podobno mnenje o zadevi imajo tudi na MOK. Zupančič odgovarja, da zastaralni roki ne veljajo, saj cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, torej je ta odločba o denacionalizaciji nična.
### Odziv:
Državljanska pobuda: Dom bi moral biti last krajanov, ne župnije Šmartin. |
"Pri nas so na oblasti politikanti"
Kako ocenjujete varčevalne ukrepe, ki jih je prejšnji teden potrdil državni zbor?
Ukrepi so nujno potrebni, vendar se bojim, da niso dovolj in da prihajajo pozno. Naš primanjkljaj je 6,4 odstotka BDP, spraviti ga moramo pod dva odstotka, kar pomeni, da potrebujemo vsaj 1,5 milijarde dodatnih prihodkov.
Te pa dobite le, če imate rast. In ker se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za več kot odstotek, ne moremo veliko pričakovati. Vprašanje je, s čim se bo pospešila rast, kakšni bodo konkretni ukrepi.
Od metalurgije do poslovnega sveta
Peter Kraljič. Zaslužni direktor svetovalne multinacionalke McKinsey, kjer je kariero začel graditi že leta 1970, je zadnjih deset let v pokoju. Še vedno je nadzornik v Gorenju, na poslovni šoli IEDC na Bledu in v ruskem jeklarskem gigantu Severstalu.
Živi v Londonu, v Slovenijo prihaja na obisk predvsem poleti. Ima pet otrok in govori pet jezikov. V Sloveniji je diplomiral iz metalurgije, v Nemčiji doktoriral iz naravoslovnih ved, študij MBA pa je končal v Franciji.
Slovenija ima 120 tisoč brezposelnih. Če bodo odpuščali tudi v javni upravi, jih bo še več. Mi potrebujemo najmanj 60 tisoč novih delovnih mest. Vendar v Sloveniji še nisem videl politika, ki bi znal ustvarjati delovna mesta.
Ali politika sploh lahko ustvari delovna mesta?
Seveda jih lahko. Jaz sem bil leta 2002 kot edini tujec član komisije takratnega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja za prestrukturiranje trga dela. Ko smo pripravljali strategijo, je imela Nemčija pet milijonov brezposelnih, zdaj jih ima manj kot tri milijone.
Ta rezultat je v večjem delu zasluga kanclerja Schröderja. Po desetih letih tudi slovenski politiki ugotavljajo, da je treba naš trg dela narediti prožnejšega. Do zdaj je bil v vseh mednarodnih primerjavah označen kot eden od najbolj togih trgov dela na svetu. Te namere gredo v pravo smer, mene zanima le, kako bodo to naredili in kako hitro.
Ampak za zdaj se govori le o varčevanju, nihče ne govori o delovnih mestih, o rasti gospodarstva. Kaj bi vi svetovali našim politikom? Kako naj se tega lotijo?
Nujno je treba sprejeti strukturne reforme: reformo trga dela ter zdravstveno in pokojninsko reformo. To je sicer Pahor začel, a so ga Janša in sindikati ustavili.
Zdaj pravijo, da jih bodo izpeljali prihodnje leto. Bravo, pravim, a izgubili smo dve leti. Takšno početje je mogoče voda na mlin političnim strankam, ne pa državi. V tem času smo izgubili boniteto, brezposelnost in zadolževanje sta še narasla.
Vsako odločitev pa je treba uskladiti tudi s sindikati. V Sloveniji bi morali hitreje najti konsenz med sveto trojico: vlado, sindikati in delodajalci. Pogrešam konstruktivno sodelovanje vseh vpletenih. Ampak prvi korak je bil vendarle narejen.
Pravite, da je treba naše gospodarstvo narediti konkurenčnejše. Kako?
Na ravni države je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje. Druga raven so sektorji, grozdi. O tem se danes sploh ne govori več. Ti sektorji hirajo, kolikor toliko dobro deluje le še avtomobilski grozd.
V Nemčiji smo brezposelnost zmanjšali prav z delom na takšnih grozdih. V Sloveniji nikogar niso zanimali naši uspehi, nihče ni vprašal, kako to narediti.
Slovenija bi lahko vrsto sektorjev revitalizirala. Zdaj se veliko govori o naših gozdovih in lesu. Na Štajerskem so naredili lesni grozd. Zakaj, hudiča, ga ne moremo narediti Slovenci?
Tretja raven so podjetja. Treba jim je pomagati, da zvišajo konkurenčnost. Seveda je to delno naloga vodilnega kadra v podjetjih, s primernimi ukrepi pa jim lahko pomaga tudi država.
Kaj bi lahko bila tržna niša Slovenije?
Poleg avtomobilskega se je govorilo o logističnem grozdu, a je ideja propadla, ker je Janša dva glavna deležnika – Luko Koper in Intereuropo – s kadrovskimi potezami ogrozil.
Imamo turizem, ki bi se mu morali prav tako intenzivneje posvečati. Pri nas se vse dela stihijsko, brez načrtov.
Kriza se noče in noče končati. Ali vi vidite luč na koncu predora?
Letos bo Evropa gotovo še v krizi, razen v državah, ki so konkurenčne. Nemčija ima recimo v prvem četrtletju nadpovprečno gospodarsko rast. Pri nas so signale, da prihaja kriza, jemali prelahkotno.
Janša je pred kratkim lepo povedal: treba je začeti varčevati pravočasno, ker smo le tako lahko uspešni. Sprašujem pa se, zakaj ni varčeval, ko je bil premier leta 2004.
Takrat so bila leta debelih krav, pa niso izvedli nobene reforme. Takrat ljudje teh ukrepov ne bi tako občutili. Zdaj se maščuje neodločnost slovenskih politikov in njihovo nerazumevanje gospodarskih ciklov.
Potem se je Evropa znašla v krizi; Janša je še leta 2008 govoril, da bomo imeli leta 2009 triodstotno gospodarsko rast, padli smo pa na –7 odstotkov. To je 10 odstotkov razlike.
To pomeni, da ne razume ekonomije ali pa da je, da bi dobil volitve, narobe predstavil številke. Zato smo zdaj v luknji in vse se vali na Pahorja. Tukaj smo izgubili od šest do sedem let. Zdaj potrebujemo gospodarsko rast tri do štiri odstotke, da bi začeli dohitevati Evropo.
Ampak sindikati kategorično zavračajo kakršnekoli spremembe na področjih, ki se želijo reformirati. Se da sindikate ukrotiti?
Seveda se jih da. Vprašanje je, kakšen odnos imaš z njimi in kako jih v to problematiko vključiš. Treba jim je dati enakovredna izhodišča kot vsem drugim. Seveda pa morajo biti razumni.
Kako Evropa gleda na razmere v Sloveniji?
Dolgo smo veljali za pozitiven zgled. Dokler smo imeli cilje, smo znali delati. Cilja sta bila vstop Evropsko unijo in prevzem evra. Ko smo to dosegli, smo zaspali. Ko je nastopila kriza, je Evropa ugotovila, da vendarle nismo zgleden učenec.
Potrebujemo najmanj 60 tisoč novih delovnih mest. Vendar v Sloveniji še nisem videl politika, ki bi jih znal ustvariti.
Peter Kraljič Kriza nas je prizadela bolj kot druge države, ker smo zelo izvozno usmerjeni in smo padli v luknjo. Vanjo je padla tudi Nemčija, a se je iz nje hitro pobrala, ker je produkivna in inovativna. Mi pa nismo ne eno ne drugo. In če se bomo še naprej obnašali butalsko, še dolgo ne bo šlo na bolje.
Mislim, da je bil minister Gorenak, ki je za eno od svojih odločitev pred kratkim dejal, da je legitimna, ni pa nujno zakonita. Lepo vas prosim. Kako lahko minister reče, da njegova odločitev ni zakonita? V Nemčiji bi moral minister, ki bi rekel kaj takega, odstopiti.
Pred kratkim so odstavili nadzorni svet SID banke, edine banke, ki je kolikor toliko dobro delala. Minister Šušteršič je ob tem povedal še eno “pametno”, češ, to ni politična odločitev vlade, mi želimo imeti le več vpliva.
Ne vem, ali se dela norca ali misli resno, ampak to je bistroumni nesmisel. Dokler bomo imeli do podjetij v državni lasti oziroma gospodarstva tak odnos, nam bo šlo slabo.
Politično kadrovanje v gospodarstvu je na splošno simptomatično za Slovenijo. Se lahko temu izognemo, ne da bi se država umaknila iz gospodarstva?
Seveda.
Kako?
Ti ljudje, ki so na oblasti, morajo začeti delati nevtralno. Država je lahko gospodar, ampak mora biti odgovoren gospodar.
To se sliši utopično. Je to sploh mogoče?
Če imate prave ljudi, je mogoče. Ampak ta teden sem bral, da je vlada do zdaj zamenjala že več kot sto ljudi, da smo spet priča kadrovskemu cunamiju, čeprav so obljubljali, da tega ne bodo počeli. Zapeljivo je imeti svoje ljudi na položaju. Zato pravim, da naši politiki niso politiki, ampak politikanti.
Koliko je ta politično-gospodarska sprega ovira na poti h gospodarskemu napredku?
Dokler bomo imeli v glavah naših vodilnih tako mentaliteto, ne bo šlo na bolje. Nadzorni sveti družb v državni lasti spadajo med najslabše na svetu, ker so politično nastavljeni.
Poglejte primer NLB. Zakaj ne pokličejo kakega priznanega bačnika iz tujine in mu dajo pooblastila, da počisti to štalo? Ker to je čista štala; pravzaprav ni čista, je umazana.
Namesto tega banko vodijo politični ljubljenčki. Banke, ki so v tuji lasti, lahko v Sloveniji delajo dobiček, naše pa izgubo. To je paradoks.
Zakaj se tuji investitorji izogibajo Slovenije?
Poglejva kar primer NLB. Ena vlada je v NLB pripeljala KBC, druga jih je podila ven, tretja bi spet rada z njimi sodelovala. Ja, kdo bo pa prišel v to Slovenijo, če se vlade tako neodgovorno obnašajo s tujimi investitorji?
Na Goriškem so nagnali Američane, ki so želeli tam zgraditi igralniško središče, kjer bi ustvarili tri tisoč delovnih mest, ki bi jih zdaj krvavo potrebovali. Vizije in koncepta razvoja gospodarstva v Sloveniji ni, doslej ju nobena vlada ni imela.
Kakšno mnenje imate o menedžerskih odkupih?
Menedžerski odkupi, kot jih poznamo v tujini, so vedno dobra zadeva, ker dokazujejo, da menedžment zaupa v firmo in želi iz nje nekaj narediti.
Ampak pri nas se je ta koncept izrodil.
Nekaj se jih je izrodilo, zato imajo menedžerski odkupi slab sloves. Tako slabega, da smo tajkunom napovedali vojno. Kdo je zmagal v tej vojni? Nihče! Plačal je pa narod.
V Sloveniji je premalo odgovornih lastnikov. Tudi ti, ko so se šli menedžerske odkupe, niso bili. Slovenija potrebuje dobro korporativno upravljanje: odgovorne lastnike, kompetentne vodje, nevtralne nadzorne svete ter dobro sodelovanje s sodelavci in sindikati.
Pa imamo v Sloveniji tako sposoben kader?
Nekaj ga imamo. Ampak, zakaj ne bi dobili ljudi iz tujine? Naj pride v NLB izkušen bankir, naj pripelje svojo ekipo in zadevo počisti. Tako bi vsako leto privarčevali nekaj sto milijonov evrov.
Ampak take ljudi je treba plačati. Tudi z desetimi milijoni na leto. Če pa bi nekomu plačali deset milijonov, bi završalo do Triglava. Slovenci smo še vedno navajeni na uravnilovko, za sto tisoč evrov na leto pa ne bo prišel nihče.
V enem od intervjujev ste v nogometnem žargonu dejali, da potrebujemo za preboj v prvo ligo dobrega trenerja, dobre igralce, vizijo, strategijo. Kaj od tega imamo in česa nimamo?
Vizije in strategije gotovo nimamo. Dobre igralce imamo, nimamo pa dobrih trenerjev, če pri tem mislimo na vlado.
Ko bo vlada enkrat izkoristila kakovost igralcev, pri tem mislim na podjetja, menedžerje in delavce, ki znajo veliko narediti, če so dobro vodeni, se bosta konkurenčnost in produktivnost izboljšali. | Peter Kraljič. Dolgoletni direktor svetovalne družbe McKinsey deli nasvete številnim evropskim vladam in multinacionalkam. Slovenska politika pa ga je prejšnji mesec odstavila iz nadzornega sveta SID banke. Dokler bodo imeli naši vodilni tako mentaliteto, gospodarstvo ne bo šlo na bolje, pravi. | Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. | Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo.
###Navodilo:
Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.
### Vhodni podatek:
"Pri nas so na oblasti politikanti"
Kako ocenjujete varčevalne ukrepe, ki jih je prejšnji teden potrdil državni zbor?
Ukrepi so nujno potrebni, vendar se bojim, da niso dovolj in da prihajajo pozno. Naš primanjkljaj je 6,4 odstotka BDP, spraviti ga moramo pod dva odstotka, kar pomeni, da potrebujemo vsaj 1,5 milijarde dodatnih prihodkov.
Te pa dobite le, če imate rast. In ker se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za več kot odstotek, ne moremo veliko pričakovati. Vprašanje je, s čim se bo pospešila rast, kakšni bodo konkretni ukrepi.
Od metalurgije do poslovnega sveta
Peter Kraljič. Zaslužni direktor svetovalne multinacionalke McKinsey, kjer je kariero začel graditi že leta 1970, je zadnjih deset let v pokoju. Še vedno je nadzornik v Gorenju, na poslovni šoli IEDC na Bledu in v ruskem jeklarskem gigantu Severstalu.
Živi v Londonu, v Slovenijo prihaja na obisk predvsem poleti. Ima pet otrok in govori pet jezikov. V Sloveniji je diplomiral iz metalurgije, v Nemčiji doktoriral iz naravoslovnih ved, študij MBA pa je končal v Franciji.
Slovenija ima 120 tisoč brezposelnih. Če bodo odpuščali tudi v javni upravi, jih bo še več. Mi potrebujemo najmanj 60 tisoč novih delovnih mest. Vendar v Sloveniji še nisem videl politika, ki bi znal ustvarjati delovna mesta.
Ali politika sploh lahko ustvari delovna mesta?
Seveda jih lahko. Jaz sem bil leta 2002 kot edini tujec član komisije takratnega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja za prestrukturiranje trga dela. Ko smo pripravljali strategijo, je imela Nemčija pet milijonov brezposelnih, zdaj jih ima manj kot tri milijone.
Ta rezultat je v večjem delu zasluga kanclerja Schröderja. Po desetih letih tudi slovenski politiki ugotavljajo, da je treba naš trg dela narediti prožnejšega. Do zdaj je bil v vseh mednarodnih primerjavah označen kot eden od najbolj togih trgov dela na svetu. Te namere gredo v pravo smer, mene zanima le, kako bodo to naredili in kako hitro.
Ampak za zdaj se govori le o varčevanju, nihče ne govori o delovnih mestih, o rasti gospodarstva. Kaj bi vi svetovali našim politikom? Kako naj se tega lotijo?
Nujno je treba sprejeti strukturne reforme: reformo trga dela ter zdravstveno in pokojninsko reformo. To je sicer Pahor začel, a so ga Janša in sindikati ustavili.
Zdaj pravijo, da jih bodo izpeljali prihodnje leto. Bravo, pravim, a izgubili smo dve leti. Takšno početje je mogoče voda na mlin političnim strankam, ne pa državi. V tem času smo izgubili boniteto, brezposelnost in zadolževanje sta še narasla.
Vsako odločitev pa je treba uskladiti tudi s sindikati. V Sloveniji bi morali hitreje najti konsenz med sveto trojico: vlado, sindikati in delodajalci. Pogrešam konstruktivno sodelovanje vseh vpletenih. Ampak prvi korak je bil vendarle narejen.
Pravite, da je treba naše gospodarstvo narediti konkurenčnejše. Kako?
Na ravni države je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje. Druga raven so sektorji, grozdi. O tem se danes sploh ne govori več. Ti sektorji hirajo, kolikor toliko dobro deluje le še avtomobilski grozd.
V Nemčiji smo brezposelnost zmanjšali prav z delom na takšnih grozdih. V Sloveniji nikogar niso zanimali naši uspehi, nihče ni vprašal, kako to narediti.
Slovenija bi lahko vrsto sektorjev revitalizirala. Zdaj se veliko govori o naših gozdovih in lesu. Na Štajerskem so naredili lesni grozd. Zakaj, hudiča, ga ne moremo narediti Slovenci?
Tretja raven so podjetja. Treba jim je pomagati, da zvišajo konkurenčnost. Seveda je to delno naloga vodilnega kadra v podjetjih, s primernimi ukrepi pa jim lahko pomaga tudi država.
Kaj bi lahko bila tržna niša Slovenije?
Poleg avtomobilskega se je govorilo o logističnem grozdu, a je ideja propadla, ker je Janša dva glavna deležnika – Luko Koper in Intereuropo – s kadrovskimi potezami ogrozil.
Imamo turizem, ki bi se mu morali prav tako intenzivneje posvečati. Pri nas se vse dela stihijsko, brez načrtov.
Kriza se noče in noče končati. Ali vi vidite luč na koncu predora?
Letos bo Evropa gotovo še v krizi, razen v državah, ki so konkurenčne. Nemčija ima recimo v prvem četrtletju nadpovprečno gospodarsko rast. Pri nas so signale, da prihaja kriza, jemali prelahkotno.
Janša je pred kratkim lepo povedal: treba je začeti varčevati pravočasno, ker smo le tako lahko uspešni. Sprašujem pa se, zakaj ni varčeval, ko je bil premier leta 2004.
Takrat so bila leta debelih krav, pa niso izvedli nobene reforme. Takrat ljudje teh ukrepov ne bi tako občutili. Zdaj se maščuje neodločnost slovenskih politikov in njihovo nerazumevanje gospodarskih ciklov.
Potem se je Evropa znašla v krizi; Janša je še leta 2008 govoril, da bomo imeli leta 2009 triodstotno gospodarsko rast, padli smo pa na –7 odstotkov. To je 10 odstotkov razlike.
To pomeni, da ne razume ekonomije ali pa da je, da bi dobil volitve, narobe predstavil številke. Zato smo zdaj v luknji in vse se vali na Pahorja. Tukaj smo izgubili od šest do sedem let. Zdaj potrebujemo gospodarsko rast tri do štiri odstotke, da bi začeli dohitevati Evropo.
Ampak sindikati kategorično zavračajo kakršnekoli spremembe na področjih, ki se želijo reformirati. Se da sindikate ukrotiti?
Seveda se jih da. Vprašanje je, kakšen odnos imaš z njimi in kako jih v to problematiko vključiš. Treba jim je dati enakovredna izhodišča kot vsem drugim. Seveda pa morajo biti razumni.
Kako Evropa gleda na razmere v Sloveniji?
Dolgo smo veljali za pozitiven zgled. Dokler smo imeli cilje, smo znali delati. Cilja sta bila vstop Evropsko unijo in prevzem evra. Ko smo to dosegli, smo zaspali. Ko je nastopila kriza, je Evropa ugotovila, da vendarle nismo zgleden učenec.
Potrebujemo najmanj 60 tisoč novih delovnih mest. Vendar v Sloveniji še nisem videl politika, ki bi jih znal ustvariti.
Peter Kraljič Kriza nas je prizadela bolj kot druge države, ker smo zelo izvozno usmerjeni in smo padli v luknjo. Vanjo je padla tudi Nemčija, a se je iz nje hitro pobrala, ker je produkivna in inovativna. Mi pa nismo ne eno ne drugo. In če se bomo še naprej obnašali butalsko, še dolgo ne bo šlo na bolje.
Mislim, da je bil minister Gorenak, ki je za eno od svojih odločitev pred kratkim dejal, da je legitimna, ni pa nujno zakonita. Lepo vas prosim. Kako lahko minister reče, da njegova odločitev ni zakonita? V Nemčiji bi moral minister, ki bi rekel kaj takega, odstopiti.
Pred kratkim so odstavili nadzorni svet SID banke, edine banke, ki je kolikor toliko dobro delala. Minister Šušteršič je ob tem povedal še eno “pametno”, češ, to ni politična odločitev vlade, mi želimo imeti le več vpliva.
Ne vem, ali se dela norca ali misli resno, ampak to je bistroumni nesmisel. Dokler bomo imeli do podjetij v državni lasti oziroma gospodarstva tak odnos, nam bo šlo slabo.
Politično kadrovanje v gospodarstvu je na splošno simptomatično za Slovenijo. Se lahko temu izognemo, ne da bi se država umaknila iz gospodarstva?
Seveda.
Kako?
Ti ljudje, ki so na oblasti, morajo začeti delati nevtralno. Država je lahko gospodar, ampak mora biti odgovoren gospodar.
To se sliši utopično. Je to sploh mogoče?
Če imate prave ljudi, je mogoče. Ampak ta teden sem bral, da je vlada do zdaj zamenjala že več kot sto ljudi, da smo spet priča kadrovskemu cunamiju, čeprav so obljubljali, da tega ne bodo počeli. Zapeljivo je imeti svoje ljudi na položaju. Zato pravim, da naši politiki niso politiki, ampak politikanti.
Koliko je ta politično-gospodarska sprega ovira na poti h gospodarskemu napredku?
Dokler bomo imeli v glavah naših vodilnih tako mentaliteto, ne bo šlo na bolje. Nadzorni sveti družb v državni lasti spadajo med najslabše na svetu, ker so politično nastavljeni.
Poglejte primer NLB. Zakaj ne pokličejo kakega priznanega bačnika iz tujine in mu dajo pooblastila, da počisti to štalo? Ker to je čista štala; pravzaprav ni čista, je umazana.
Namesto tega banko vodijo politični ljubljenčki. Banke, ki so v tuji lasti, lahko v Sloveniji delajo dobiček, naše pa izgubo. To je paradoks.
Zakaj se tuji investitorji izogibajo Slovenije?
Poglejva kar primer NLB. Ena vlada je v NLB pripeljala KBC, druga jih je podila ven, tretja bi spet rada z njimi sodelovala. Ja, kdo bo pa prišel v to Slovenijo, če se vlade tako neodgovorno obnašajo s tujimi investitorji?
Na Goriškem so nagnali Američane, ki so želeli tam zgraditi igralniško središče, kjer bi ustvarili tri tisoč delovnih mest, ki bi jih zdaj krvavo potrebovali. Vizije in koncepta razvoja gospodarstva v Sloveniji ni, doslej ju nobena vlada ni imela.
Kakšno mnenje imate o menedžerskih odkupih?
Menedžerski odkupi, kot jih poznamo v tujini, so vedno dobra zadeva, ker dokazujejo, da menedžment zaupa v firmo in želi iz nje nekaj narediti.
Ampak pri nas se je ta koncept izrodil.
Nekaj se jih je izrodilo, zato imajo menedžerski odkupi slab sloves. Tako slabega, da smo tajkunom napovedali vojno. Kdo je zmagal v tej vojni? Nihče! Plačal je pa narod.
V Sloveniji je premalo odgovornih lastnikov. Tudi ti, ko so se šli menedžerske odkupe, niso bili. Slovenija potrebuje dobro korporativno upravljanje: odgovorne lastnike, kompetentne vodje, nevtralne nadzorne svete ter dobro sodelovanje s sodelavci in sindikati.
Pa imamo v Sloveniji tako sposoben kader?
Nekaj ga imamo. Ampak, zakaj ne bi dobili ljudi iz tujine? Naj pride v NLB izkušen bankir, naj pripelje svojo ekipo in zadevo počisti. Tako bi vsako leto privarčevali nekaj sto milijonov evrov.
Ampak take ljudi je treba plačati. Tudi z desetimi milijoni na leto. Če pa bi nekomu plačali deset milijonov, bi završalo do Triglava. Slovenci smo še vedno navajeni na uravnilovko, za sto tisoč evrov na leto pa ne bo prišel nihče.
V enem od intervjujev ste v nogometnem žargonu dejali, da potrebujemo za preboj v prvo ligo dobrega trenerja, dobre igralce, vizijo, strategijo. Kaj od tega imamo in česa nimamo?
Vizije in strategije gotovo nimamo. Dobre igralce imamo, nimamo pa dobrih trenerjev, če pri tem mislimo na vlado.
Ko bo vlada enkrat izkoristila kakovost igralcev, pri tem mislim na podjetja, menedžerje in delavce, ki znajo veliko narediti, če so dobro vodeni, se bosta konkurenčnost in produktivnost izboljšali.
### Odziv:
Peter Kraljič. Dolgoletni direktor svetovalne družbe McKinsey deli nasvete številnim evropskim vladam in multinacionalkam. Slovenska politika pa ga je prejšnji mesec odstavila iz nadzornega sveta SID banke. Dokler bodo imeli naši vodilni tako mentaliteto, gospodarstvo ne bo šlo na bolje, pravi. |
Subsets and Splits